Zemljevid - Ajlun (Ajloun)

Ajlun (arabsko: عجلون, 'Ajlūn) je glavno mesto guvernorata Ajloun, gričevnato mesto na severu Jordanije, ki leži 76 kilometrov severozahodno od Amana. Znano je po svojih impresivnih ruševinah gradu Ajlun iz 12. stoletja.

Guvernorat Ajlun ima preko 190.200 prebivalcev, razširjenih v 27 vaseh in mestih na površini približno 420 km². Prebivalstvo večinoma sestavljajo naslednja muslimanska plemena: Al-Qudah (AlQudah), Al-Share, Al-Zghoul, Al-Momani, Al-Smadi, Al-Shwayyat, Al-Freihat, Al-Khatatbah, Alnawateer, Al- Karraz in drugi. Rabadi, Haddad, Iwais, Eisouh in Muqattash (ki je bil odcepljen od Rabada) so glavna avtohtona krščanska plemena v Ajlunu. Čeprav so kristjani manjšina v celotnem governoratu, v mestu Ajlun tvorijo približno več kot polovico prebivalstva; večina kristjanov prebiva v mestu Ajlun skupaj z muslimani plemena Al Smadi. Druga plemena so razdeljena po drugih okrožjih governorata. Governorat Ajlun ima v nacionalnem parlamentu štiri sedeže, od katerih je eden namenjen avtohtoni krščanski manjšini.

Obstaja teorija, da je ime mesta povezano z moabitskim kraljem Eglonom, omenjenim v Svetem pismu, čeprav je natančna izpeljava nejasna. Tu je cesar Hadrijan ostal pozimi leta 129–30 in zgradil slavolok izven mesta in pustil nepovezane strani, da bi se bodoče mestno obzidje lahko navezalo z njim.

Grad Ajlun stoji na mestu starega samostana. Leta 1184 ga je obnovil kot utrdbo, Izz al Din Din Usama, general Saladinove vojske. Grad je nadzoroval promet po cesti, ki je povezovala Damask in Egipt. Trdnjava je najbolj oddaljena meja frankovskih vpadov med križarskimi vojnami. Mameluki so gradu dodali viden stolp. Mongoli so ga zajeli leta 1260 in je bil delno uničen. Veliko škodo sta naredila galilejski potres 1837 in potres v Jerihu leta 1927.