Atene (Athens)
Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, na prvem mestu je Partenon, ključna priča zahodne civilizacije. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi nekaj spomenikov iz otomanskih časov. Atene so mesto z dvema UNESCO-vima spomenikoma, to sta Akropola in srednjeveški samostan Dafni. Značilnosti sodobnih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v letu 1834 v današnji prestolnici so med drugim Grški parlament (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo Državna knjižnica Grčije, Atenska univerza in Atenska akademija. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih olimpijskih iger leta 1896, 108 let pozneje pa so ponovno gostile poletne olimpijske igre 2004. V Atenah je Narodni arheološki muzej, v katerem je mogoče občudovati največjo zbirko predmetov iz grške antike na svetu, in tudi Novi muzej Akropole.
V antični grščini so bile Atene množinski samostalnik Ἀθῆναι (Athēnai). V še starejši Homerjevi grščini je bilo ime najprej v ednini: Ἀθήνη (Athēnē), potem pa je dobilo množinsko obliko tako kot Θῆβαι (Thēbai) in Μυκῆναι (Μukēnai). Koren besede verjetno ni grškega, temveč indoevropskega izvora, morda sloni na predgrški zasnovi iz Atike, kot je to pri imenu boginje Atene, večno povezane z mestom (([atiško Ἀθηνᾶ Athēnā, jonsko Ἀθήνη Athēnē in dorsko Ἀθάνα Athānā). V srednjem veku so začeli znova uporabljati edninsko obliko Ἀθήνα, vendar je zaradi konservativnosti pisnega jezika Ἀθῆναι, to je množinska oblika, ostala uradno ime mesta do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je edninska oblika imena Ἀθήνα postala tudi uradna. V grščini mestu pravijo tudi "τὸ κλεινὸν ἄστυ", to je slavno mesto ali preprosteje "η πρωτεύουσα" (protevousa), 'prestolnica'.
Starodavni Atenčani so poznali mit o izvoru mestnega imena, ovekovečili so ga celo na zahodnem timpanonu Partenona. Boginja Atena in bog Pozejdon naj se ne bi vedno dobro razumela in sta se prepirala tudi o tem, kdo bo boter mesta. Ker se nista mogla dogovoriti, sta odločitev prepustila Kekropsu (tedanjemu kralju). Kralj se je iz mučnega položaja izvlekel tako, da je odločitev preložil na ljudstvo, ki pa je mislilo praktično in si je od bogov zaželelo darilo: ustanovitelj oziroma zaščitnik mesta naj postane tisti, ki bo mestu dal boljše darilo. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali in iz nje je pritekla slana voda kot znak pomembnosti morja za mesto in njegove meščane. Atena pa je mestu darovala oljko kot znak svetlobe in luči, pa tudi posredno trgovanja (trgovanje z oljem). Ljudstvo se je odločilo za Ateno in ji kot zaščitnici mesta (Atene πολιάς) v čast zgradilo tempelj Erehtej.