Zemljevid - Benečija (Veneto)

* Za naselje v občini Trebnje glej Benečija, Trebnje.

* Izraz Benečija se uporablja tudi za Beneško Slovenijo, v Italiji pa tudi za Julijsko Krajino (Venezia Giulia) oz. za kraje, ki jih je po Rapalski pogodbi dobila Italija od nekdanje Avstroogrske monarhije, katere manjši del (tržaška in goriška pokrajina) je po 2. svetovni vojni ostala v Italiji.

* Skupni italijansk izraz Triveneto (Tri Benečije) se uporablja za tri italijanske dežele: Benečija (Veneto), Furlanija-Julijska krajina (Friuli Venezia Giulia) in Južna Tirolska (Trentino - Alto Adige).

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto [vèneto], beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu z deželama Trentinsko - Zgornje Poadižje in Lombardija, na jugu z Emilijo - Romanjo in na vzhodu s Furlanijo - Julijsko krajino in Jadranskim morjem. Deli se na sedem pokrajin: Belluno (69 občin), Padova (104 občine), Rovigo (50 občin), Treviso (95 občin), Benetke (44 občin), Verona (98 občin), Vicenza (121 občin). V deželo spadajo tudi otoki Beneške lagune.

Ozemlje dežele Benečije je ravninsko (56 %), gorato (30 %) in delno gričevnato (14 %). Najvišji vrhovi so Marmolada (3342 m), Tofane (3244 m), Civetta (3220 m) in Pelmo (3169 m). Gričevje prištevamo k Predalpam. Najvažnejše reke so Pad (spodnji tok), Adiža, Brenta, Piava, Livenza in Tagliamento/Tilment. Kot vsa severna Padska nižina nasploh, se ravninski predeli razlikujejo med visoko in nizko ravnino (alta in bassa pianura), in sicer glede na nadmorsko višino, ki opredeljuje dve popolnoma različni ozemlji. Višji predeli so aluvialnega (naplavinskega) značaja in torej močno prepustni: padavine pronicajo globoko v teren do neprepustnih glinenih plasti, ki sestavljajo dno Padske nižine in nizko ravnino ob reki. Na stičišču naplavinskega z glinastim terenom, podzemni tokovi pridejo na plano kot kraški izviri in zaradi majhnega padca ustvarjajo mokrišča in posebno rodovitna zemljišča. Med reko Adižo, delto reke Pad in obmorskimi lagunami se razprostira Polesine. Zaradi preobilice vode sta obe ozemlji, nizka ravnina in Polesine, prepredeni z odtočnimi kanali. Polesine je bil velikokrat poplavljen; poplava leta 1951 je zahtevala 84 življenj, tista iz leta 1966 pa je odnesla v morje precejšnje ozemlje komaj pridobljenih polderjev. Delta reke Pad in lagune se stalno spreminjajo: v obdobju 125 let se je jadranska obala umaknila pred rečnimi naplavinami za 82 km².

Podnebje se od enega območja do drugega močno spreminja: na ravnicah je celinsko (kontinentalno borealno podnebje po Köppnovi podnebni klasifikaciji), ob jadranski obali je milejše; okoli Gardskega jezera in v hribovitih predelih. Nižine so pozimi pogosto prekrite z gosto eglo; padavine, ki so redke – 750 mm na leto – blizu reke Pad, a so na višjih nadmorskih višinah bolj obilne – od 750 do 1100 mm na leto; najvišje vrednosti – do 3200 mm na leto – so zabeležene v predalpah Bellunese, blizu gore Pasubio in na planoti Asiago.