Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn [b̥æːrn], francosko Berne [bɛʁn], italijansko Berna [ˈbɛrna], retoromansko Berna [ˈbɛrnɐ]) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale. S približno 144.000 prebivalci (leta 2020) je Bern četrto ali peto najbolj naseljeno mesto v Švici (izmenjaje z Lozano) oziroma tretje na nemškojezičnem področju države (za Zürichom in Baslom). Aglomeracija Bern, ki vključuje 36 občin, je imela leta 2014 406.900 prebivalcev. V metropolitanskem območju pa je bilo leta 2000 660.000 prebivalcev.
Bern je tudi glavno mesto kantona Bern, ki je drugi po številu prebivalcev med švicarskimi kantoni. Uradni jezik v Bernu je (švicarska vrsta standardne) nemščine, najpogosteje govorjen jezik pa je alemansko švicarsko nemško narečje, bernska nemščina. Leta 1983 je zgodovinsko staro mestno jedro (nemško Altstadt) v središču Berna postalo Unescova svetovna dediščina.
Etimologija imena Bern je negotova. Po lokalni legendi, ki temelji na ljudski etimologiji, se je Berchtold V., vojvoda Zähringen, ustanovitelj mesta Bern, zaobljubil, da bo mesto poimenoval po prvi živali, ki jo bo srečal na lovu in to se je izkazalo za medveda. Dolgo je veljalo za verjetno, da je mesto dobilo ime po italijanskem mestu Verona, ki je bilo takrat v srednji visoki nemščini znano kot Bern. Mesto so včasih imenovali Bern im Üechtland, da bi ga ločili od Verone. Kot rezultat odkritja Bernske cinkove tablice v 1980-ih danes pogosteje domnevajo, da je bilo mesto poimenovano po že obstoječem toponimu keltskega izvora, verjetno *berna 'špranja'. Medved je bil heraldična žival žiga in grba Berna vsaj od 1220-ih. Najzgodnejše sklicevanje na rejo živih medvedov v kraju Bärengraben sega v 1440-ta.
