Zemljevid - Buhara (Bukhara)

Buhara (Bukhara)
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta.

Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi. Poleg tega je Buhara mesto-muzej, kjer je več kot 140 arhitekturnih objektov iz preteklosti. Ohranjena dediščina Buhare predstavlja redko kombinacijo objektov iz različnih obdobij, ki zaznamujejo razvoj arhitekture skozi zadnjih 25 stoletij. Palače in mošeje, mavzoleji in minareti ter medrese so tako predmeti občudovanja turistov iz vsega sveta, ki želijo videti neminljivo lepoto antike in občutiti neminljiv dih preteklosti.

Buhara je eno od redkih mest na svetu, katerega začetki segajo v 5. st. pr. n. št. in se je ves čas razvijalo na istem mestu. Prvotna zasnova so bili trije utrjeni zaselki, ki so bili okoli leta 500 združeni z enotnim obzidjem. V starem veku je bila Buhara del Sogdianske regije v Srednji Aziji, v njej se je v drugi polovici 1. tisočletja našega štetja močno razvila arhitekturna struktura mesta. Center Buhare predstavlja trdnjava Ark, ki je bila sedež guvernerjev in njihovih tesnih sodelavcev. Zunaj obzidja je mesto temeljilo na tipu fevdalnega naselja šahristan, obkroženo je bilo s trgovinami in obrtnimi delavnicami rabad. Antično naselje Varahša, ki je bilo nedaleč stran, je bilo znano po muralih, slikarskih mojstrovinah na zidu, predvsem s prizori lova na geparde. Okoli leta 500 je mesto prišlo pod upravo perzijskega imperija, ki je trajala do osvojitev Aleksandra Velikega leta 330 pr. n. št.. Po boju za Aleksandrovo dediščino je mesto bilo sprva pod upravo Selevklidov (323 pr. n. št.), nato Grško-Baktrijskega kraljestva (250 pr. n. št.) in po intermezzu več nomadskih invazij s severa del Kušanskega imperija (okoli 100 pr. n. št.) do ponovnega vzpona Perzijcev pod oblastjo dinastije Sasanidov v 4. st. n. št.

V predislamskem obdobju je bila versko in izobrazbeno središče takrat preganjanih manihejcev (v perzijskem cesarstvu) in nestorijanskih kristjanov. Z vstopom v arabski kalifat v 7. stoletju, se je v Buhari razširil islam. Na koncu 9. stoletja Buhara postane eden od glavnih kulturnih in kultnih centrov v muslimanskem svetu - tako imenovana muslimanska cerkev, čeprav je bila od antičnih časov središče številnih ver in prepričanj. V tem obdobju se je začela gradnja mošej, minaretov, medres in drugih kultnih kompleksov. Hkrati se je mesto obdalo z obzidjem. Obzidje je bilo dokončano v 16. stoletju in znotraj njega je bilo več kot 200 medres ter veliko bazarjev, kjer se je lahko našlo skoraj vse vrste blaga.

Svoj višek slave je dosegla v 9. in 10. stoletju, v času vladanja iranske dinastije Samanidov. Takrat je bilo mesto center vere in učenosti, tu je deloval srednjeveški filozof in zdravnik Ibn Sina (latinizirano Avicenna). Mesto je zgubilo svoj primat v času vlade Timurja.

Sodobno podobo je mesto dobilo v času obstoja Buharskega kanata oziroma vladanja dinastij Šajbanidov in Aštarhanidov v 16.–17. stoletju, ko je bila zgrajena večina njenih veličastnih mošej, medres, karavanserajev, kopališč, obzidje, vhodnih vrat, mavzolejev in drugih velikih arhitekturnih kompleksov.

 
Zemljevid - Buhara (Bukhara)
Zemljevid
Google Earth - Zemljevid - Buhara
Google Earth
OpenStreetMap - Zemljevid - Buhara
OpenStreetMap
Zemljevid - Buhara - Esri.WorldImagery
Esri.WorldImagery
Zemljevid - Buhara - Esri.WorldStreetMap
Esri.WorldStreetMap
Zemljevid - Buhara - OpenStreetMap.Mapnik
OpenStreetMap.Mapnik
Zemljevid - Buhara - OpenStreetMap.HOT
OpenStreetMap.HOT
Zemljevid - Buhara - OpenTopoMap
OpenTopoMap
Zemljevid - Buhara - CartoDB.Positron
CartoDB.Positron
Zemljevid - Buhara - CartoDB.Voyager
CartoDB.Voyager
Zemljevid - Buhara - OpenMapSurfer.Roads
OpenMapSurfer.Roads
Zemljevid - Buhara - Esri.WorldTopoMap
Esri.WorldTopoMap
Zemljevid - Buhara - Stamen.TonerLite
Stamen.TonerLite
Dežela - Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji. Na skrajnem jugu meji na Afganistan, na severu in zahodu na Kazahstan, na vzhodu na Kirgizistan in Tadžikistan ter na jugu na Turkmenistan. Leži med dvema večjima rekama, Sir Darjo (antično ime Jaxartes) na severovzhodu in Amu Darjo (antično ime Oksus) na jugozahodu in z njima delno oblikuje svoje meje. Obsega 444.103 km² površine. Avtonomna republika Karakalpakistan (Qoraqalpog'histon), ki je del Uzbekistana, se nahaja v zahodni tretjini države. V času obstoja Sovjetske zveze je bil Uzbekistan po številu prebivalcev tretja najbolj obljudena republika v Sovjetski zvezi s 27 milijoni prebivalcev.

Površje: nizka peščena puščava s sipinami; široke, ravninske, intenzivno namakane rečne doline vzdolž Amu Darje in Sir Darje; osušeno Aralsko jezero; polsuha travišča obdana z goratim Tadžikistanom in Kirgizistan na vzhodu.
Zemljevid - UzbekistanUzbekistan_Topography.png
Uzbekistan_Topograph...
2430x1706
freemapviewer.org
Zemljevid - UzbekistanRelief_Map_of_Uzbekistan.png
Relief_Map_of_Uzbeki...
1200x793
freemapviewer.org
Zemljevid - UzbekistanUzbekistan_map.jpg
Uzbekistan_map.jpg
1387x1062
freemapviewer.org
Zemljevid - Uzbekistan2114px-Uzbekistan_location_map.svg.png
2114px-Uzbekistan_lo...
2114x1397
freemapviewer.org
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
RU Ruščina (Russian language)
TG Tadžiščina (Tajik language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Afganistan 
  •  Kazahstan 
  •  Kirgizistan 
  •  Tadžikistan 
  •  Turkmenistan