Bujumbura
Bujumbura je mesto v Burundiju in s približno pol milijona prebivalcev (po popisu leta 2008 ) največje mesto te vzhodnoafriške države. Do leta 2019 je bilo tudi glavno mesto Burundija, nato pa se je vlada preselila v kraj Gitega.
Stoji ob severnem robu Tanganjiškega jezera in je pomembno pristanišče za izvoz kmetijskih pridelkov ter kositra. V samem mestu je razvita lahka industrija. Točno število prebivalcev je težko oceniti zaradi medetničnih napetosti med Hutujci in Tutsiji, ki se občasno sprevržejo v spopade, poleg tega ga občasno preplavijo begunci z nemirnega podeželja in sosednje Ruande. Posledično je v mestu zelo očitna segregacija med elito, ki stanuje na vzpetinah na vzhodu mesta, ter prenaseljenimi revnimi predeli v nižini.
Do konca 19. stoletja je bila na tem območju le vasica z imenom Usumbura, v današnji obliki je mesto nastalo leta 1899 kot vojaška postojanka v sklopu protektorata Nemška vzhodna Afrika. Po propadu Nemškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne je Bujumbura postala glavno mesto teritorija Ruanda-Urundi, ki je pripadlo Belgiji. V tem času se je razvila v gospodarsko in politično središče, na račun rodovitnih kmetijskih območij v zaledju in prometnih povezav s sosednjimi ozemlji prek Tanganjiškega jezera. Ta status je obdržala tudi po osamosvojitvi Burundija leta 1962. Mesto skupaj s preostankom države so občutno prizadeli spopadi med vojsko, v kateri prevladujejo Tutsiji, in hutujskimi milicami; medetnične napetosti trajajo že desetletja.
Stoji ob severnem robu Tanganjiškega jezera in je pomembno pristanišče za izvoz kmetijskih pridelkov ter kositra. V samem mestu je razvita lahka industrija. Točno število prebivalcev je težko oceniti zaradi medetničnih napetosti med Hutujci in Tutsiji, ki se občasno sprevržejo v spopade, poleg tega ga občasno preplavijo begunci z nemirnega podeželja in sosednje Ruande. Posledično je v mestu zelo očitna segregacija med elito, ki stanuje na vzpetinah na vzhodu mesta, ter prenaseljenimi revnimi predeli v nižini.
Do konca 19. stoletja je bila na tem območju le vasica z imenom Usumbura, v današnji obliki je mesto nastalo leta 1899 kot vojaška postojanka v sklopu protektorata Nemška vzhodna Afrika. Po propadu Nemškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne je Bujumbura postala glavno mesto teritorija Ruanda-Urundi, ki je pripadlo Belgiji. V tem času se je razvila v gospodarsko in politično središče, na račun rodovitnih kmetijskih območij v zaledju in prometnih povezav s sosednjimi ozemlji prek Tanganjiškega jezera. Ta status je obdržala tudi po osamosvojitvi Burundija leta 1962. Mesto skupaj s preostankom države so občutno prizadeli spopadi med vojsko, v kateri prevladujejo Tutsiji, in hutujskimi milicami; medetnične napetosti trajajo že desetletja.
Zemljevid - Bujumbura
Zemljevid
Dežela - Burundi
 |
 |
Kraljevino Burundi so ustanovili v 16. stoletju iz severa doseljeni vojščaki iz plemena Tutsijev, ko so si podredili domorodne Hutujce. V naslednjih stoletjih se je širila na račun šibkejših sosedov in tekmovala s sosednjo Ruando. Evropski raziskovalci in misijonarji so prispeli na to območje sredi 19. stoletja. Leta 1899, po kolonialni razdelitvi Afrike, je Burundi postal skupaj z Ruando del Nemške vzhodne Afrike. Kljub močnejši vojski pa Nemcem ni uspelo zlomiti moči kralja Mwezija Gisaba, ki je nasprotoval evropskim običajem. So pa zaradi izpostavljenosti Evropejcem domače prebivalstvo prizadele uničujoče epidemije bolezni v letih od 1905 do 1914. Leta 1916, sredi prve svetovne vojne, so ozemlje okupirale belgijske oborožene sile in ga leta 1923 zadržale kot mandatno ozemlje Lige narodov pod nazivom Ruanda - Urundi. Po drugi svetovni vojni je postalo skrbniško ozemlje Združenih narodov pod belgijsko upravo, ki je nastavila kralja iz manjšinskega plemena Tutsijev.