Zemljevid - Katalonija (Catalunya)

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka. Razteza se na 32.000 km², na severu meji s Francijo in Andoro, na jugu s pokrajino Valencija, na zahodu s pokrajino Aragonija, na vzhodu pa jo obdaja Sredozemsko morje (okrog 580 km obale). Njeno glavno mesto je Barcelona.

Katalonsko ozemlje je predmet spora med Španijo, ki ga šteje kot svojo avtonomno skupnost, in katalonsko oblastjo, ki od enostranske razglasitve neodvisnosti 27. oktobra 2017 Katalonijo šteje kot samostojno republiko.

Po zadnjem štetju prebivalstva ima Katalonija 7.083.000 prebivalcev v skupno 946 občinah, od katerih jih ima 59 več kot 20.000 prebivalcev (v njih živi 70 % katalonskega prebivalstva). Dve tretjini prebivalstva Katalonije živita v Barceloni in njenih predmestjih (Regió Metropolitana de Barcelona).

Na ozemlju današnje Katalonije so tako kot na vsej sredozemski obali Iberskega polotoka svoje kolonije postavili že stari Grki in Kartažani. Pozneje so bili ti kraji del Rimskega imperija, po njegovem propadu pa so prešli pod vizigotsko oblast. Med 8. in 12. stoletjem so bili deli Katalonije pod Umajadskim kalifatom (711-929), pod Kordovskim kalifatom (929-1031) ter pod Almoravidi (1086-1153) kot del območja t.i. Al-Andalusa. Po porazu Muslimanov v Toursu so leta 732 oblast v pirenejski pokrajini prevzeli Vizigoti in ji dali skupno ime Marca Hispanica (kot del Frankovskega kraljestva), večino ozemlja današnje Katalonije pa so upravljali grofje iz Barcelone. Močno samoupravo, skoraj neodvisno od Frankov, si je pridobil barcelonski grof Vilfred I. Kosmati (vladal 878-897), ki je bil začetnik dinastije Sunifredov, ter velja v Kataloniji še danes za začetnika katalonske državotvornosti. Med drugim je dal ustanoviti samostan Santa Maria de Ripoll, v mestecu Ripoll, v katerem je pokopan, tako kot številni njegovi nasledniki.

Katalonska kultura se je razvila v srednjem veku pod vladavino barcelonskih grofov in s širitvjo Aragonske krone na Sredozemlje v 13., 14. in 15. stoletju.