Mezopotamija (iz starogrškega Μεσοποταμία [Mesopotamía] – dežela med rekama, medrečje, medvodje, arabsko بلاد الرافدين [bilād ar-rāfidayn], perzijsko میانرودان [miyān rodān], sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ [Beth Nahrain] - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris. Na ozemlju Mezopotamije so sedaj Irak, Kuvajt, severozahodni del Sirije, majhen del vzhodne Turčije in še manjši del jugozahodnega Irana.
V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva.
