Oman (Sultanate of Oman)
 |
 |
Mejo po morju si Oman deli z Iranom in Pakistanom. Omanu pripadata še eksklavi Madha v Združenih arabskih emiratih in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju.
Od konca 17. stoletja je bil sultanat Oman bogata država, ki je s Portugalci in Angleži tekmovala za prevlado v Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu. Vrh je Oman dosegel v 19. stoletju, ko je razširil svoj vpliv in nadzor čez Hormuško ožino v Iran in Pakistan, na jugu pa na Zanzibar, ki danes pripada Tanzaniji. V 20. stoletju je njegova moč začela slabeti in je prišel pod vpliv Združenega kraljestva. Maskat je postal glavno pristanišče v Perzijskem zalivu in bil med najpomembnejšimi trgovinskimi pristanišči v Indijskem oceanu. Njihova uradna vera je ibadizem, oblika islama, ki je bližja sunitom kot šiitom.
Oman je absolutna monarhija. Od leta 1970 ji je vladal sultan Kabus bin Said Al Said, ki ga je po smrti januarja 2020 nasledil Haitam bin Tarik Al Said.
V nasprotju s sosednjimi državami, ki imajo veliko nafte, ima Oman skromne zaloge. Program Združenih narodov za razvoj je uvrstil Oman med države, ki so najbolj napredovale v zadnjih 40 letih. Razvrščen je med gospodarsko razvite države in je med 59. najmirnejšimi državami v svetu po svetovnem seznamu o miru.
Zdi se, da je izvor imena Oman povezan z Omana Plinija Starejšega in Ptolemajevim Omanon (Ὄμανον ἐμπόριον v grščini), oba verjetno starodavni Sohar. Mesto ali regija je v arabščini običajno etimologizirana iz aamen ali amoun (»naseljeni« ljudje, v nasprotju z beduini). Čeprav je bilo predlaganih več istoimenskih ustanoviteljev (Oman bin Ibrahim al-Halil, Oman bin Siba' bin Yaghthan bin Ibrahim, Oman bin Qahtan in biblijski Lot), ga drugi izpeljejo iz imena doline v Jemnu pri domnevno Maribu da je bil izvor ustanoviteljev mesta, plemena Azd, ki se je selilo iz Jemna.
