Gelderland (Provincie Gelderland)
Glavno mesto je Arnhem (159.265 prebivalcev ); vendar sta Nijmegen (176.731 prebivalcev) in Apeldoorn (162.445 prebivalcev) obe večji občini. Druga večja regionalna središča v Gelderlandu so Ede, Doetinchem, Zutphen, Harderwijk, Tiel, Wageningen, Zevenaar in Winterswijk. 1. januarja 2020 je imel Gelderland 2.085.952 prebivalcev.
Zgodovinsko gledano provinca izvira iz držav Svetega rimskega cesarstva in je dobila ime po bližnjem nemškem mestu Geldern. Po sagi o Wichardu so Pontski gospodje poimenovali mesto, ko se leta 878 našega štetja borili in ubili zmaja. Mesto, ki so ga ustanovili, so poimenovali po smrtnem klopotcu zmaja: Gelre!
Grofija Gelders je nastala iz frankovskega pagusa Hamaland v 11. stoletju okoli gradov blizu Roermonda in Gelderna. Grofje Gelre so pridobili regiji Batavijo (nizozemsko Betuwe) in Veluwe ter s poroko grofijo Zutphen. Tako so grofje Gelderski postavili temelje za teritorialno oblast, ki naj bi z nadzorom rek Ren, Waal, Meuse in IJssel igrala pomembno vlogo v poznejšem srednjem veku. Geografski položaj njihovega ozemlja je narekoval zunanjo politiko grofov v naslednjih stoletjih; bili so zavezani interesom Svetega rimskega cesarstva in širitvi na jug in zahod.
Še dodatno razširjeno s pridobitvijo cesarskega mesta Nijmegen v 13. stoletju, je grofijo leta 1339 povzdignil v vojvodino cesar Svetega rimskega cesarstva Ludvik IV. Po letu 1379 so vojvodini vladali iz Jülicha in grofa Egmond in Cleves. Vojvodina se je upirala burgundski prevladi, vendar jo je bil Viljem, vojvoda Jülich-Cleves-Berg, leta 1543 prisiljen odstopiti Karlu V., nato pa je postala del dednih Burgundsko-habsburških dežel.
Vojvodina se je z ostalo Nizozemsko uprla proti Filipu II. in se pridružila Utrechtski zvezi (1579). Po odstavitvi Filipa II. je bila njena suverenost dodeljena stanovom Gelderlanda, knezi Oranški pa so bili mestodržci. Leta 1672 je provinco začasno zasedel Ludvik XIV., leta 1713 pa je jugovzhodni del, vključno z vojvodsko prestolnico Geldern, pripadel Prusiji. Nato je postal del Batavske republike (1795–1806), Kraljevine Nizozemske Louisa Bonaparta (1806–1810) in Francoskega cesarstva (1810–1813), leta 1815 pa je Gelderland postal provinca Kraljevine Nizozemske.
Med drugo svetovno vojno je v bitki pri Arnhemu prišlo do hudih spopadov med zavezniškimi padalci, britanskim XXX korpusom in nemškim II. SS Panzer Corps (Operacija Market-Garden).
Zemljevid - Gelderland (Provincie Gelderland)
Zemljevid
Dežela - Nizozemska
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
EUR | Evro (Euro) | € | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
NL | Nizozemščina (Dutch language) |