Evro
€
Evro oz. euro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Saint Pierre in Miquelon), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).
Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.
Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.
Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem (sestavljen iz centralnih bank držav iz evroobmočja). Kot neodvisna centralna banka, ima ECB nalogo, da vzpostavlja monetarno politiko. Evrosistem sodeluje pri tiskanju, kovanju in izdajo bankovcev in kovancev v vseh članicah, ter sodeluje pri operacijah plačilnih sistemov evroobmočja.
Dežela
-
Mayotte
Mayotte, polno ime Čezmorska skupnost Mayotte (francosko Collectivité départementale de Mayotte), je francoska čezmorska skupnost, ki jo sestavlja več otokov: Grande-Terre, Petite-Terre in več manjših otočkov.
Mayotte leži v na severnem koncu Mozambiškega kanala, med Madagaskarjem in Mozambikom. Področje geografsko sodi h Komorom, politično pa je ločeno od sedemdesetih let. 29. marca 2009 so prebivalci na referendumu z veliko večino izglasovali spremembo statusa v čezmorski departma Francije. -
Francoska južna in antarktična ozemlja
Francoska južna in antarktična ozemlja so čezmorsko ozemlje Francije od leta 1955. Ozemlje upravlja višji upravnik (administrateur supérieur), ki mu pomaga generalni sekretar. Sedanji upravnik je Michel Champon, ki je 21. januarja 2005 nasledil Françoisa Gardeja (ta je na položaj prišel 24. maja 2000).
Obsegajo Otok Amsterdam, Otok svetega Pavla, Crozetove otoke in Kerguelenove otoke v južnem Indijskem oceanu, vključno s predelom Antarktike, ki ga Francija zahteva zase, Adelijino deželo (odkril jo je Jules Dumont d'Urville in jo imenoval po svoji ženi). Adelijina dežela s 500.000 km² in otoki, ki obsegajo 7781 km², nimajo stalnih prebivalcev. Leta 1997 je bilo tam približno 100 raziskovalcev, vendar njihovo število ni stalno. Francija v Adelijini deželi vzdržuje raziskovalno postajo Dumonta d'Urvillea. -
Alandski otoki
Alandski otoki so otočje v Baltskem morju. So avtonomna in demilitarizirana pokrajina Finske, naseljena z večinskim švedsko govorečim prebivalstvom. Švedščina je edini uradni jezik na otočju in materinščina več kot 85 odstotkom prebivalstva.
* Volitve na Alandskih otokih -
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov. Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro. -
Irska
Irska je tretji največji otok v Evropi. Leži na zahodni strani Irskega morja ob otoku Velika Britanija in spada v skupino Britanskega otočja. Upravno si ga delita dve državi, na jugu Republika Irska, na severu pa avtonomna regija Združenega kraljestva Severna Irska. Skupno živi na otoku nekaj manj kot 6 milijonov prebivalcev.
Irska ima milo, vlažno, stalno podnebje. Na podnebje močno vplivajo topli zalivski tok (prinaša visoke temperature in veliko padavin) in zahodni zimski vetrovi. Največ padavin je na zahodni obali, to je 2500 mm, v nižjih delih centralne Irske pa le 750 mm. Irsko oblivajo Irsko, Severno in Keltsko morje, Rokavski preliv in Atlantski ocean. -
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je ena od najmlajših držav na svetu.
Črna gora je bila pod imenom Duklja samostojna že od leta 1042 in se je tudi pozneje uspešno upirala vojnim prodorom osmanske Turčije. Njena samostojnost je bila po vojnih uspehih kneza Nikole mednarodno potrjena tudi na berlinskem kongresu leta 1878. -
Gvadelup
Gvadelup (francosko: Guadeloupe) je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km². Spada pod Francijo in je njena čezmorska upravna enota (departma) ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi v Evropsko unijo.
-
Martinik
Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km². Spada pod Francijo in je njen prekomorski departma ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi pod Evropsko unijo.
-
Sveti Peter in Mihael
Sveti Peter in Mihael je skupina majhnih otočkov blizu Nove Fundlandije. Glavna med njimi sta otoka Saint Pierre in Miquelon.
Ti otoki pripadajo Franciji in so upravno Ozemeljska skupnost Saint Pierre in Miquelon, torej prekomorska skupnost Francije. So edini ostanek nekdanjega kolonialnega ozemlja Nova Francija. -
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki. Prav tako je Gvajana tudi francoska regija. Kot del Francije je vključena v Evropsko zvezo, njena denarna enota pa je evro. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na Atlantiku. Na vzhodu in jugu meji na Brazilijo (673 km), na zahodu na Surinam (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je Cayenne.
Odkril jo je Krištof Kolumb leta 1498. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta 1947 je postala sestavni del Francije z omejeno samoupravo.
