Zlato

Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au (iz ) in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno. V čisti obliki je svetla, rahlo rdečkasto rumena, gosta, mehka, lahko kovna in gnetljiva kovina. Kemično je zlato prehodna kovina iz skupine 11. Je eden najmanj reaktivnih kemičnih elementov in v običajnih pogojih trdna snov. Zlato se pogosto pojavlja v elementarni obliki, kot kepe ali zrna, v skalah, v žilah in naplavinah. Pojavlja se v seriji trdnih raztopin z naravnim srebro m (kot elektrum), ki je naravna zlitina z drugimi kovinami, kot sta baker in paladij; najti je tudi v obliki mineralnih vključkov, na primer v piritu. Manj pogosto se pojavlja v mineralih v obliki zlatih spojin, pogosto s telurjem (teluridi zlata).

Zlato je odporno na večino kislin, čeprav se raztopi v aqua regia (mešanica dušikove kisline in klorovodikove kisline), pri čemer tvori topni tetrakloroavratni anion. Zlato ni topno v dušikovi kislini, ki raztaplja srebro in navadne kovine, lastnost, ki se že dolgo uporablja za prečiščevanje zlata in za dokazovanje prisotnosti zlata v kovinskih predmetih, kar je izvor izraza kislinski test. Zlato se topi tudi v alkalnih raztopinah cianida, kar se uporablja v rudarstvu in galvanizaciji. Zlato se topi v živem srebru in tvori amalgamske zlitine, vendar pri tem ne gre za kemično reakcijo.

Zlato je sorazmerno redek element, plemenita kovina, ki se je skozi zgodovino uporabljala za kovanje denarja, nakit in druge namene umetnosti. V preteklosti so zlati standard pogosto uporabili kot temelj za denarno politiko, vendar se v 30. letih zlati kovanci niso več kovali kot plačilno sredstvo; svetovni zlati standard so po letu 1971 zamenjale fiat valute.

Do leta 2019 je človek iz zemlje izkopal 197.576 ton zlata. To ustreza kocki z stranicami 21,7 metra. Od novega zlata gre približno 50% v nakit, 40% v naložb e in 10% v industrijo. Visoka voljnost in gnetljivost zlata, odpornost proti koroziji in večini drugih kemičnih reakcij ter prevodnost elektrike so privedle do dodatne uporabe v korozijsko odpornih električnih priključkih v vseh vrstah računalniških naprav (njegova glavna industrijska uporaba). Zlato se uporablja tudi pri zaščiti pred infrardečimi žarki, proizvodnji barvnega stekla, proizvodnji listov zlata in v zobozdravstvu. Nekatere zlate soli se v medicini še vedno uporabljajo kot protivnetna zdravila. je največja svetovna proizvajalka zlata na svetu Kitajska s 440 tonami letno.

Zlato je od vseh kovin najlaže kovati. Lahko ga raztegnemo v žico debeline enega atoma, ki jo nato lahko občutno dalje raztegujemo, preden se pretrga. Take vrste nano žice se deformirajo z nastajanjem, preusmeritvijo in selitvijo dislokacij in kristalnih dvojčkov, ne da bi pri tem prišlo do opaznega povečanja trdote. En gram zlata lahko razvaljamo v list velikosti 1 m2. Zlate liste lahko tanjšamo tako dolgo, da postanejo polprozorni. Prepuščena svetloba je videti zelenkasto modra, ker zlato močno odbija rumeno in rdečo svetlobo. Taki polprozorni listi močno odbijajo tudi infrardečo svetlobo, zaradi česar so uporabne kot toplotna zaščita v vizirjih toplotno odpornih oblek in vesoljskih skafandrov. Zlato je dober prevodnik toplote in električne energije.

Zlato ima gostoto 19,3 g/cm3, skoraj popolnoma enako gostotivolframa pri 19.25 g/cm 3 ; z volframom so zato pogosto ponarejali zlate opeke (Bullion), na primer tako da so kvadre iz volframa prevlekli z zlatom, ali pa so v zlate kvadre vrtali luknje, ki so jih zadelali z ničvrednim volframom. Za primerjavo, gostota svinca je 11,34 g/cm 3, najgostejši element, osmij, pa ima gostoto 22.588.