Jezik - Arabščina

Jezik  >  Arabščina

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamske konference ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.

Na zahodu arabščino delimo na: Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fuša.

* klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran

* moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...

V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.

Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:

* narečja Arabskega polotoka:

* narečje nadžd (Saudova Arabija)

* jemensko narečje

* zalivska narečja: zahodna obala Perzijskega zaliva in nekatere manjšine na vzhodni (iranski) strani

Dežela

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko. Od razdelitve Sudana na dve državi leta 2011 je z 2.381.741 km² površine največja afriška država. Glavno in največje mesto je Alžir.

Alžirija je članica Afriške unije, Arabske lige, Organizacije držav izvoznic nafte in ustanovna članica Zveze arabskega Magreba.

Džibuti

Repúblika Džibúti ( Jībūtī, ) je obmorska država na Afriškem rogu v vzhodni Afriki. Džibuti na severu meji na Eritrejo, na zahodu in jugu na Etiopijo, na jugovzhodu na Somalijo, na preostanku meje pa na Rdeče morje in Adenski zaliv. Ozemlje Jemna na Arabskem polotoku loči od Džibutija le 20 km morja v prelivu Bab-el-Mandeb.

Kategorija:Vzhodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Arabska liga Kategorija:Afriška unija * Kategorija:Ustanovitve leta 1977 Kategorija:1977 v politiki

Eritreja

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, na zahodu meji na Sudan, na jugu na Etiopijo, ter na vzhodu na Džibuti.

Kategorija:Vzhodnoafriške države Kategorija:Bivše italijanske kolonije Kategorija:Afriška unija *

Komori

Zveza Komori (do leta 2002 Islamska zvezna republika Komori) je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom. Država sestoji iz treh ognjeniških otokov: Velikega Komorja, Mohelija in Anjouana, medtem ko Mayotte zahtevajo Komori, a je pod nadzorom Francije.

Na območje Komorov so skozi stoletja vdirala različna ljudstva z obal Afrike, Perzijskega zaliva, Indonezije in Madagaskarja. Portugalski raziskovalci so obiskali otočje leta 1505.

Libija

Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo. Glavno libijsko mesto je Tripoli.

V antični grščini je bilo zemljepisno ime Libija uporabljano v širšem pomenu in je obsegalo vso Severno Afriko zahodno od Egipta. Trije tradicionalni deli te države so bili Tripolitanija, Fezan in Cirenajka. V grški mitologiji je Dido prišla iz Libije.

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.

Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA.

Mavretanija

Mavretanija (arabsko ; uradno Islamska republika Mavretanija) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na jugozahodu na Senegal, na vzhodu in jugovzhodu na Mali, na severovzhodu na Alžirijo in na severozahodu na Maroku priključeno ozemlje Zahodne Sahare. Svoje ime je dobila po starem berberskem kraljestvu Mavretanija. Njeno glavno in največje mesto je Nouakchott; to leži ob obali Atlantika.


Somalija

Somalija je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.

Kategorija:Vzhodnoafriške države Kategorija:Arabska liga Kategorija:Afriška unija * Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid

Sudan

Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.

Sudan je članica Arabske lige. Površje večinoma sestavljajo ravnice, ki jih prekinjajo gorske verige vulkanskega izvora; najvišja je Jebel Marra, ki se dviga do 3.000 m nadmorske višine. Največja reka je Nil, ki se prične v prestolnici Kartum z zlitjem Belega in Modrega Nila.

Tanzanija

Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964. Na severu meji na Kenijo in Ugando, na zahodu na Ruando, Burundi in DR Kongo, na jugu na Zambijo, Malavi in Mozambik, ter na vzhodu na Indijski ocean.

Obalno področje je poznano tujcem že v rimski dobi. Arabski trgovci v 8. stoletju ustanovijo na obali številne trgovske postojanke. Kasneje v 12. stoletju se jim pridružijo trgovci iz Perzije in Indije, ustanovijo mesta in manjše trgovske države.

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Nahaja se v regiji Magreb v severni Afriki in pokriva površino 165 000. kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, Cape Angela, je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo) in Sredozemsko morje (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič. Leta 2017 je imela Tunizija 11,435 milijona prebivalcev.

Tunizija je republika z močnim predsedniškim sistemom, ki je sicer enostrankarski.

Uganda

Republika Uganda je celinska država v vzhodni Srednji Afriki. Na jugovzhodu meji na Viktorijino jezero, na vzhodu na Kenijo, na severu na Sudan, na zahodu na Demokratično republiko Kongo, ter na jugozahodu na Ruando in Tanzanijo.

V 13. stoletju na tem področju nastane država Kitara, ki sčasoma nadzoruje tudi državi Ankole in Bugando. Konec 17. stoletja razpade na manjše državice Bunyoro, Karagwe in Toro. V 18. stoletju se osvobodi tudi Buganda, ki v 19. stoletju postane močna monarhija, povezana z arabskimi trgovci.

Zahodna Sahara

Zahodna Sahara (arabsko الصحراء الغربية ; prečrkovano ; ) je ozemlje v Severni Afriki, ki na severu meji na Maroko, na severovzhodu na Alžirijo, na vzhodu in jugu na Mavretanijo in na zahodu na Atlantski ocean. Sestoji predvsem iz puščavskih nižin in je eno od najredkeje poseljenih ozemelj na svetu. Največje mesto, v katerem živi čez polovica prebivalstva, je El Aaiún/Laâyoune.

Zahodna Sahara je od 1960. let, ko je bila še španska kolonija, na Seznamu nesamoupravnih ozemelj Združenih narodov. Po odhodu španskih kolonizatorjev leta 1976 je Zahodna Sahara proglasila samostojnost, ki je bila že naslednje dni oskrunjena z vpadom maroške vojske na severu ter mavretanske vojske na jugu. V maroški invaziji leta 1976 je bila pregnana večina Sahark in Saharcev v sosednjo Alžirijo, kjer še vedno živijo kot begunke in begunci. Saharke in Saharci, ki so ostali pod maroško okupacijo, doživljajo eno najhujših kršitev človekovih pravic na svetu. Nadzor nad njo si lastita tako Kraljevina Maroko kot tudi gibanje za neodvisnost Fronta Polisario (in vlada Demokratične arabske republike Sahare - DARS).

Združena arabska republika

Združena arabska republika je država, ki je nastala z združitvijo Sirije in Egipta ter je obstajala v letih 1958–1961.

Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale komunističnega prevrata in so se obrnile na egiptovskega predsednika Naserja po pomoč.

Čad

Čad (arabsko تشاد ; francosko Tchad; uradno Republika Čad) je kopenska država v Srednji Afriki.

Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«.

Bahrajn

Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.

Zahodno od nje leži Saudova Arabija, ki jo z Bahrajnom povezuje Nasip kralja Fahda (uradno odprt 25. novembra 1986), južno na drugi strani Bahrajnskega zaliva pa Katar.

Izrael

Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל‎, Yisra'el, arabsko إسرائيل, Isrā'īl in angleško Israel), uradno Država Izrael (hebrejsko מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Yisra'el, arabsko دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Leži na jugozahodnem delu Azije ob jugovzhodnem robu Sredozemskega morja. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu pa na Egipt, na jugozahodu pa na avtonomno območje Gazo. Po velikosti sicer manjša država je geografsko raznolika in šteje 8.146.300 prebivalcev, od česar 6.137.700 tvorijo Judje. Izrael je tako edina številčno večinska judovska država na svetu. V Izraelu živijo tudi arabski Muslimani, Kristjani, Druzi, Beduini in številne druge verske in etnične manjšine. Večina se jih etnično uvršča med arabsko skupnost. Jeruzalem je glavno in največje mesto.

Jemen

Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka. Glavno mesto je Sana. Na severu meji na Saudovo Arabijo, na vzhodu na Oman, na jugu na Arabsko morje in Adenski zaliv, ter na zahodu na Rdeče morje.

Zaradi zelo ugodne geografske lege in s tem povezanih življenjskih pogojev, so antični pisci deželo poimenovali Arabia felix - Srečna Arabija. Po arabskem izročilu naj bi beseda Jemen izšla iz besede Al-Yumn, v prevodu blaginja in sreča. Drugi pravijo, da Al Yaman izvira iz besede yamanan, kar naj bi pomenilo deželo, ki leži južno od Meke. In še tretji, ki pravijo, da ime dežele izhaja iz besede yumna - desna stran od Meke ali božje hiše Kaabe.

Jordanija

Hašemitska kraljevina Jordanija ali Jordanija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na severu meji na Sirijo, na severovzhodu na Irak, na vzhodu in jugu na Saudovo Arabijo, ter na zahodu na Izrael in zasedeni Zahodni breg reke Jordan, kjer meji tudi na Mrtvo morje. Na jugu ima država pri pristaniškem mestu Akaba v Akabskem zalivu plovni dostop do Rdečega morja.

Po prvi svetovni vojni je na Bližnjem vzhodu prišlo do restrukturiranja delov nekdanjega Otomanskega imperija. 11. aprila 1921 so Britanci približno 80 odstotkov ozemlja palestinskega mandata ustanovili kot Transjordanski emirat, ki je postal avtonomna država pod britansko upravo in nominalnim pokroviteljstvom Društva narodov. V tem času jo je vodil kralj Abdulah I. V njegovem obdobju je leta 1946 prišlo tudi do osamosvojitve izpod britanske uprave. 20. julija 1951 je kralj Abdulah I. skupaj z vnukom, princem Huseinom, romal v Jeruzalem na petkovo molitev v mošejo Al Aksa, eno najsvetejših svetišč islamske vere. Na stopnicah mošeje je nanju streljal atentator in kralja Abdulaha ubil, princa Huseina pa naj bi pred smrtjo rešila prav medalja, ki mu jo je malo pred tem podelil kralj Abdulah z željo, da jo vedno nosi na prsih. Izkušnja je Huseina, ki je Abdulaha nasledil na prestolu leta 1953 in vladal večino obdobja neodvisnosti Jordanije – do svoje smrti leta 1999 – naredila za pragmatičnega vodjo, ki je skozi več vojn in poskusov prevrata razmeroma uspešno vodil državo med interesi velikih sil: ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, različnih arabskih držav, Izraela ter številčne palestinske skupnosti, ki predstavlja 80 % jordanskega prebivalstva.

Katar

Država Katar je obmorski emirat v Jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu. Katar na jugu meji na Saudovo Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv, v katerem ležijo Katarju najbližji bahrajnski otoki Hawar, ter na severu in na vzhodu na Perzijski zaliv. Katar je znan po skrajni obliki islama, ki se imenuje vahabizem.

Izjemno bogatstvo, ki prihaja iz zalog zemeljskega plina, nafte, ter nepremičnin, omogoča državi velike gradbene projekte ter celotno obnovo države.

Kuvajt

Kuvajt (arabsko Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.


Libanon

Libanonska republika ali Libanon je obmorska država na Bližnjem vzhodu, ki na zahodu meji na Sredozemsko morje, na severu in vzhodu na Sirijo, ter na jugu na Izrael. Libanon zahteva tudi vrnitev zemljišč južno od vasi Šeba, ki so del Golanske planote pod izraelsko zasedbo.

Država je dobila ime po pogorju Libanon, le to pa je ime dobilo po aramejski besedi laban, ki pomeni belo in se nanaša na s snegom prekrita gorska pobočja. Iz istega korena izvira tudi arabska beseda za jogurt.

Mezopotamija

Mezopotámija (iz starogrškega Μεσοποταμία [Mesopotamía] – dežela med rekama, medrečje, arabsko بلاد الرافدين‎ [bilād ar-rāfidayn], perzijsko میانرودان‎ [miyān rodān], sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ [Beth Nahrain] - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris. Na ozemlju Mezopotamije so sedaj Irak, Kuvajt, severozahodni del Sirije, majhen del vzhodne Turčije in še manjši del jugozahodnega Irana.

V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva.

Oman

Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Oman na severozahodu meji na Združene arabske emirate, na zahodu na Saudovo Arabijo ter na jugozahodu na Jemen. Na jugu in vzhodu ima dolgo obalo ob Arabskem morju, na severovzhodu pa ob Omanskem zalivu.

Mejo po morju si Oman deli z Iranom in Pakistanom. Omanu pripadata še eksklavi Madha v Združenih arabskih emiratih in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju.

Palestina

Palestina je deloma priznana država na Bližnjem vzhodu.


Saudova Arabija

Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku. Na severu meji na Jordanijo, Irak in Kuvajt, na vzhodu na Perzijski zaliv, Katar in Združene arabske emirate, na jugu na Oman in Jemen, ter na zahodu na Rdeče morje.

Država je znana predvsem kot izvoznica nafte. Izkoriščanje bogatih nahajališč nafte predstavlja 90 % izvoza in 75 % prihodkov države. Muslimani pravijo Saudovi Arabiji tudi »dežela dveh svetih mošej«; tu se nahajata Meka in Medina, dva najsvetejša kraja v Islamu.

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.

Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.

Združeni arabski emirati

Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so z nafto bogata obmorska puščavska država na jugovzhodu Arabskega polotoka, ki na severu meji na Perzijski zaliv, na severovzhodu na Omanski zaliv in Oman, na katerega meji tudi na vzhodu, na jugu in zahodu pa na Saudovo Arabijo. Na severozahodu je le kakšnih 20 km po morju oddaljena od obale Katarja.

Združeni arabski emirati ( ali na kratko ZAE ) so obmorska puščavska država.

Jezik

Arabic language (English)  Lingua araba (Italiano)  Arabisch (Nederlands)  Arabe (Français)  Arabische Sprache (Deutsch)  Língua árabe (Português)  Арабский язык (Русский)  Idioma árabe (Español)  Język arabski (Polski)  Arabiska (Svenska)  Limba arabă (Română)  アラビア語 (日本語)  Арабська мова (Українська)  Арабски език (Български)  아랍어 (한국어)  Arabian kieli (Suomi)  Bahasa Arab (Bahasa Indonesia)  Arabų kalba (Lietuvių)  Arabisk (Dansk)  Arabština (Česky)  Arapça (Türkçe)  Арапски језик (Српски / Srpski)  Araabia keel (Eesti)  Arabčina (Slovenčina)  Arab nyelv (Magyar)  Arapski jezik (Hrvatski)  ภาษาอาหรับ (ไทย)  Arabščina (Slovenščina)  Arābu valoda (Latviešu)  Αραβική γλώσσα (Ελληνικά) 
 mapnall@gmail.com