Jezik - Italijanščina

Jezik  >  Italijanščina

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji. Standardna italijanščina temelji na florentinski govorici. Ima tudi dvojne (ali dolge) soglasnike kot latinščina (za razliko od večine sodobnih romanskih jezikov). Kot pri drugih romanskih jezikih, razen francoskega, je naglasno mesto v besedi lahko različno, običajno je na predzadnjem zlogu, če zadnji zlog nima akcenta.

Italijanščina je uradni jezik v Italiji in San Marinu, ter v švicarskih kantonih Ticino in Graubünden (it. Grigioni). Italijanščina je poleg latinščine drugi uradni jezik v Vatikanu, poleg slovenščine pa na slovenskih obalnem področju občin Koper, Izola in Piran, ter na Hrvaškem v Istri, kjer prav tako živi italijanska manjšina. Na Korziki govorijo narečje, ki je sorodno z italijanskimi narečji v bližnji Toskani. Kot pogovorni jezik je zelo razširjena med potomci izseljencev v Luksemburgu, ZDA, Argentini in Avstraliji, govorijo pa jo tudi na Italiji bližnji Malti in v Albaniji. Mnogo manj jo govorijo v bivših afriških kolonijah Italije, kot so Somalija, Libija in Eritreja.

Italijanska abeceda ima 21 črk. V primerjavi s slovensko, odpadejo j, k, č, š, ž, dodati pa moramo q. Kot v slovenščini, so samoglasniki a, e, i, o, u, ostali so soglasniki.

Trije naši fonemi ne obstajajo v italijanščini, in sicer tisti, ki ga zapisujemo s črkama h in ž ter polglasnik Ə (zapisan kot e v besedi pes). Sta pa v rabi druga dva glasova, in sicer palatalna l (zapisan kot gl, podobno slovenskemu lj) in n (zapisan kot gn, podobno slovenskemu nj). Italijanska zveneča soglasnika (v italijanščini se piše kot gi (dži) oz. ge (dže), v slovenščini pa kot dž) in ' (piše se kot z oz. zz) sta v slovenščini zelo redka (pojavljata se samo v besedah tujega izvora in kot alofona fonemov ' (pišemo ga kot č) in (c) pred zvenečimi soglasniki). Razen tega v slovenščini ne obstajajo dvojni soglasniki. Nekateri italijanski glasovi se zapisujejo drugače kot pri nas.

Italijanska črka c se bere kot slovenska k ali č. Če ji sledijo a o u ali soglasnik, je vedno k. Če ji sledita i ali e, se bere kot č. Kadar hočemo brati k tudi pred i in e, moramo zapisati chi in che. To je edina raba črke h, ki torej velja samo kot nekakšen razločitveni znak. Obratno, kadar hočemo brati ča čo ču, moramo zapisati cia cio ciu. Popolnoma enako se vede g, ki se pred i in e omehča v dž (izgovor kot v besedi Madžarska). Italijanska črka z se lahko bere kot naš c (v besedi raca) ali kot dz (izgovor kot c v priimku Kocbek). Sicer se o tem precej razpravlja, ker je izgovor dokaj različen v raznih predelih Italije, a končnoveljavnega pravila za izgovor ni. V poštev pridejo nekatere splošne ugotovitve, od katerih pa nobena ni absolutne vrednosti, na primer: z se izgovarja kot dz, če stoji po glasu n (romanzo [romàndzo]) ali med dvema samoglasnikoma (Lazzaro [Làdzaro], vendar mazza [màca]) in na začetku privzetih (zingaro [dzingaro]) ali tehničnih besed (zero [dzero]). Bere se kot naš c v nekaterih obrazilih izpeljank npr. –anza, -ezza (speranza, bellezza [sperànca, belèca]), za glasoma l in r (balza, forza [bàlca, fòrca]), pri glagolih na –izzare (attizzare [aticàre]).

Italijanska črka s se bere s v vseh zvezah, razen med dvema samoglasnikoma in pred zvenečimi soglasniki, kjer se bere z (rosa beri kot roza; Slovenia beri kot Zlovenia).

Naš glas š se v italijanščini piše sci, s podobnim pravilom, ki velja za k/č: Črka q stoji vedno pred u in samoglasnikom. Edine možne oblike so torej qua que qui quo, kar beremo kuà kuè kuì kuò (nikoli kva kve kvi kvo!). Edina beseda, ki ima dvojni q je soqquadro (sokkuàdro).

Italijanska skupina črk gl se pred samoglasnikom i bere lj, pred ostalimi samoglasniki normalno gl. Redke izjeme beremo gl in ne lj (npr. anglicismo [angličìzmo]; glicine [glìčine].

Italijanska skupina črk gn se vedno bere nj.

Dežela

Libija

Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo. Glavno libijsko mesto je Tripoli.

V antični grščini je bilo zemljepisno ime Libija uporabljano v širšem pomenu in je obsegalo vso Severno Afriko zahodno od Egipta. Trije tradicionalni deli te države so bili Tripolitanija, Fezan in Cirenajka. V grški mitologiji je Dido prišla iz Libije.

Somalija

Somalija je obmorska država v Vzhodni Afriki, ki na severu meji na Adenski zaliv, na vzhodu na Indijski ocean, na jugozahodu na Kenijo, na zahodu na Etiopijo in na severozahodu na Džibuti.

Kategorija:Vzhodnoafriške države Kategorija:Arabska liga Kategorija:Afriška unija * Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Leži v jugozahodni Evropi na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka in ima velik strateški pomen, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko.

Gibraltar leži na severni strani Gibraltarske ožine, to je na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki.

Italija

Italija (uradno Repubblica italiana, Italijanska republika) je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Campione d'Italia (2,6 km²) je edina italijanska eksklava v Švici.

Današnja država, ki je nastala v sredini 19. stoletja z združitvijo razdrobljenih državic na Apeninskem polotoku, je po ureditvi demokratična parlamentarna republika. Sodi med visoko razvite države in je regionalno pomembna sila, ustanovna članica Evropske unije ter članica zveze NATO, skupine G8 in skupine G20.

Monako

Kneževina Monako (tudi samo Monako, ali v krajevnem narečju Munegu) je druga najmanjša država na svetu. Gre za ozek pas ozemlja, stisnjenega med Sredozemsko morje in Francijo. Leži na Rivieri ali Azurni obali. Od Italijanske meje je oddaljen 10,6 kilometra oziroma 14,7 po avtocesti.

Monako je najgosteje naseljena država na svetu, sestavlja pa jo predvsem staro mesto Monako in pozneje pozidana območja, kot je igralniški Monte Carlo. Zaradi prenaseljenosti so napori države usmerjeni k pridobivanju kopnega na račun morja in k urejanju infrastrukture tako, da železnica skozi Monako večinoma poteka pod zemljo. Ker vodi Monako do fizičnih oseb ugodno davčno politiko, se tu naseljuje veliko bogatašev.

San Marino

Republika San Marino (italijansko: Repubblica di San Marino), je ena od najmanjših držav na svetu. Popolnoma jo obkroža Italija v južni Evropi.

Ozemlje San Marina obsega 61 km² okrog gore Titano, ki je kljub razmeroma majhni višini (750 m) vidna daleč naokrog. Neposredno na vrhu in tik pod vrhom gore Titano leži glavno mesto San Marino s 4385 prebivalci (podatek iz leta 1994). Ostala naselja ležijo več sto metrov nižje v bolj nižinskem svetu in imajo med 1000 in 10000 prebivalcev, le Faetano in Chiesanuova sta s približno 800 prebivalci bolj vaškega značaja.

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, uradno ), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom. Po ureditvi je teokratična absolutna volilna monarhija. Vatikan je uradno prebivališče papeža in ozemlje Svetega sedeža, ki z governatoratom predstavlja njegovo osrednjo oblast. Kot suverena država Vatikan zagotavlja papežu polno samostojnost in ga ščiti pred zunanjim političnim vplivom. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. V Vatikanu se nahaja najpomembnejša rimskokatoliška cerkev na svetu, bazilika svetega Petra, ki je eno najpomembnejših romarskih središč sveta.


Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.


Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom. Na vzhodu meji na Urugvaj in Brazilijo, na severu na Paragvaj in Bolivijo ter na zahodu na Čile. Z 2.791.810 km² površine je druga največja država v Južni Ameriki in osma na svetu. Uradni jezik je španščina.

Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (Islas Malvinas, 12.173 km²), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke (3,903 km²) ter del Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.

Jezik

Italian language (English)  Lingua italiana (Italiano)  Italiaans (Nederlands)  Italien (Français)  Italienische Sprache (Deutsch)  Língua italiana (Português)  Итальянский язык (Русский)  Idioma italiano (Español)  Język włoski (Polski)  意大利语 (中文)  Italienska (Svenska)  Limba italiană (Română)  イタリア語 (日本語)  Італійська мова (Українська)  Италиански език (Български)  이탈리아어 (한국어)  Italian kieli (Suomi)  Bahasa Italia (Bahasa Indonesia)  Italų kalba (Lietuvių)  Italiensk (Dansk)  Italština (Česky)  İtalyanca (Türkçe)  Италијански језик (Српски / Srpski)  Itaalia keel (Eesti)  Taliančina (Slovenčina)  Olasz nyelv (Magyar)  Talijanski jezik (Hrvatski)  ภาษาอิตาลี (ไทย)  Italijanščina (Slovenščina)  Itāļu valoda (Latviešu)  Ιταλική γλώσσα (Ελληνικά)  Tiếng Ý (Tiếng Việt) 
 mapnall@gmail.com