Jezik - Kečuanščina

Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi [qhečua simi] ali Qichwa shimi [qečua šimi], špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.

Prvotna domovina je bila okolica današnjega mesta Lima, ne pa Qusqu (Cusco), glavno mesto Inkov (kot mnogi menijo).

Inki so kečuanščino prevzeli, potem ko so osvojili ogromna območja, kjer so jo ljudje govorili kot domači in trgovski jezik.

Potem so jo uporabljali kot državni jezik in jo razširili skoraj po celotnem ozemlju inkovske države, razen območja okoli jezera Titikaka, kjer še do danes govorijo ajmarščino.

Danes jo govori približno 7 do 14 milijonov ljudi na obmojču južne Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, severozahodne Argentine in severnega Čileja.

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Plurinacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Na delu južnoameriške celine, kjer leži današnja Bolivija, so bile prisotne razne kulture že pred 15.000 do 20.000 leti. Najpomembnejši sta bili Tiwanaku, ki se je začela razvijati že v 2. stoletju pr. n. št. in Inki, ki so vladali v 15. stoletju po n. št. Poleg tega so se pr. n. št. tam razvile tudi nekatere manjše kulture, med drugimi Lomas, Moxos in Baures.

Peru

Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Na jugu meji na Čile, jugovzhodu na Bolivijo, vzhodno mejo zavzema Brazilija, severovzhodno Kolumbija, severno mejo pa predstavlja Ekvador.