Jezik - Turščina

Jezik  >  Turščina

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik iz podskupine turških jezikov. Govorijo ga predvsem v Turčiji in manjšine v Bolgariji, Makedoniji, Grčiji in na Cipru, kjer je uradni jezik na Severnem Cipru, je pa tudi jezik več milijonov ljudi drugod po Evropi in Bližnjem vzhodu. Skupaj z gagauzijščino, azerbajdžanščino, turkmenščino in korasajsko turščino spada med jugovzhodne (oguške) turške jezike. Med govorci turščine in drugih oguških jezikov obstaja velika stopnja medsebojne razumljivosti.

Po ustanovitvi Republike Turčije in reformi pisave so leta 1932 pod okriljem Mustafe Kemala Atatürka oblikovali Združenje za turški jezik (Türk Dil Kurumu, TDK). Eden od ciljev združenja je bila jezikovna reforma, ki bi nadomestila prevzete besede iz arabščine in perzijščine s turškimi ustreznicami. Prepovedali so uporabo prevzetih besed v občilih in tako uspeli iz jezika izkoreniniti več sto tujk. Večino novih turških ustreznic so izpeljali iz sodobnega turškega jezika, oživili pa so tudi nekaj besed iz stare turščine, ki se sicer že več stoletij niso uporabljale.

Zaradi jezikovne reforme je prišlo do razlik v besedišču starejših in mlajših generacij; starejši ljudje, rojeni pred 1940, so še vedno uporabljali starejše izraze arabskega ali perzijskega izvora, medtem ko so mlajše generacije usvojile nov besednjak. Atatürk je v svojem dolgem govoru v novoustanovljenem parlamentu leta 1927 uporabljal otomansko obliko jezika, ki je bila kasnejšim generacijam zelo tuja in govor je doslej doživel že tri »prevode« v sodobni jezik (prvič leta 1963, nato pa še leta 1986 in 1995).

V zadnjih nekaj desetletjih TDK nadaljuje z uveljavljenjem novih turških skovank za poimenovanje novih konceptov in tehnologij v družbi, za katere prihajajo sicer poimenovanja zlasti iz angleščine. Številni novi izrazi so že bili med govorci široko sprejeti, občasno pa je TDK deležen kritik zaradi določenih vsiljeno in umetno skovanih izrazov. Nekaterih izrazov govorci niso sprejeli, na primer besede bölem, s katero so želeli nadomestiti prevzeto besedo fırka, v pomenu politična stranka (v jeziku se danes uporablja iz francoščine prevzeta beseda parti). Nekatere besede, obujene iz stare turščine, so v sodobnem jeziku dobile nov pomen (beseda betik je izvorno pomenila knjigo, danes pa se uporablja za skript v računalniškem izrazoslovju).

Nekateri primeri starejših prevzetih besed in ustreznic v sodobnem turškem jeziku:

Sodobna knjižna turščina temelji na govoru v mestu Carigrad.

Dežela

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji. Anatolski polotok med Črnim morjem in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, ter na zahodu na Egejsko morje, otoke v njem, na Grčijo in Bolgarijo.


Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.

V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov. Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro.

Makedonija

Makedonija, uradno Republika Makedonija, je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.333 km² in le malo več kot dva milijonoma prebivalcev. Makedonija na zahodu meji na Albanijo, na jugu na Grčijo, na vzhodu na Bolgarijo, na severozahodu na Kosovo ter na severovzhodu na Srbijo. Glavno mesto države je Skopje (515.000 prebivalcev).

Zaradi spora z Grčijo, ki oporeka uporabi imena Makedonija, je v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, uradno ime države Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (angleška kratica FYROM – Former Yugoslav Republic of Macedonia) precej držav (124, med njimi ZDA, Rusija in Kitajska) pa je priznalo državo pod imenom Republika Makedonija.

Moldavija

Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi reki Prut in spodnji Donavi.

Moldavija od časov Sovjetske zveze, ko je bila Moldavska SSR, obsega večino ozemlja, znanega kot Besarabija, skupaj z ozemlji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnjester, ki so bila dodana leta 1940.

Jezik

Turkish language (English)  Lingua turca (Italiano)  Turks (Nederlands)  Turc (Français)  Türkische Sprache (Deutsch)  Língua turca (Português)  Турецкий язык (Русский)  Idioma turco (Español)  Język turecki (Polski)  土耳其语 (中文)  Turkiska (Svenska)  Limba turcă (Română)  トルコ語 (日本語)  Турецька мова (Українська)  Турски език (Български)  터키어 (한국어)  Turkin kieli (Suomi)  Bahasa Turki (Bahasa Indonesia)  Turkų kalba (Lietuvių)  Tyrkisk (Dansk)  Turečtina (Česky)  Türkçe (Türkçe)  Турски језик (Српски / Srpski)  Türgi keel (Eesti)  Turečtina (Slovenčina)  Török nyelv (Magyar)  Turski jezik (Hrvatski)  ภาษาตุรกี (ไทย)  Turščina (Slovenščina)  Turku valoda (Latviešu)  Τουρκική γλώσσα (Ελληνικά)  Tiếng Thổ Nhĩ Kỳ (Tiếng Việt) 
 mapnall@gmail.com