Hongkong (Hong Kong Special Administrative Region)
 |
 |
Mesto je postalo britanska kolonija po prvi opijski vojni leta 1842. Leta 1997 je bilo ozemlje po predhodnem dogovoru predano Kitajski. Kot posebno administrativno območje ima Hongkong lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od kitajskega. Zaradi dolgotrajnega britanskega vliva in drugačnih vrednot se ima večina prebivalcev ozemlja za Hongkonžane in ne za Kitajce. Ozemlje je bilo sprva redko poseljeno, glavni dejavnosti pa sta bili kmetijstvo in ribištvo. Pod britansko oblastjo se je razvilo v enega največjih svetovnih finančnih centrov in pristanišč. Po ocenah naj bi bil Hongkong na desetem mestu po izvozu, na devetem po uvozu, na sedmem po obsegu trgovanja, hongkonški dolar pa se uvršča na trinajsto mesto med valutami, ki se najpogosteje uporabljajo. Hongkong ima največjo koncentracijo bogatašev ter enega najvišjih dohodkov na prebivalca, hkrati pa se mesto spopada z največjo dohodkovno neenakostjo.
Hongkong se uvršča med alfa+ svetovna mesta, kar pomeni, da njegov vpliv seže po vsem svetu. Je eno najpomembnejših svetovnih finančnih središč, ki ima najvišjo oceno indeksa finančnega razvoja in se je v letu 2017 dosledno uvrščal med najbolj konkurenčna in najbolj gospodarska območja na svetu. V mestu je največ nebotičnikov na svetu, večina se jih nahaja v okolici pristanišča Victoria. Redno se uvršča visoko tudi po indeksu človekovega razvoja in prebivalci imajo eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu. Več kot 90 odstotkov prebivalstva uporablja javni prevoz. Zaradi onesnaževanja s sosednje Kitajske je zrak pogosto onesnažen s prašnimi delci.
