Zemljevid - Asunción

Asunción (španščina [asunˈsjon]) je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki. Mesto stoji na levem bregu reke Paragvaj, skoraj ob sotočju te reke z reko Pilcomayo. Reka Paragvaj in zaliv Asunción na severozahodu ločujeta mesto od zahodnega Paragvaja in od Argentine v južnem delu mesta. Preostali del mesta je obkrožen z centralnim departmajem.

Upravno, mesto tvori avtonomno glavno okrožje, ki ni del nobenega departmaja. Metropolitansko območje, imenovano Gran Asunción, vključuje mesta San Lorenzo, Fernando de la Mora, Lambaré, Luque, Mariano Roque Alonso, Ñemby, San Antonio, Limpio, Capiatá in Villa Elisa, ki so del centralnega departmaja. Metropolitansko območje Asunción ima približno dva milijona prebivalcev.

Asunción je eno najstarejših mest v Južni Ameriki in najdaljše stalno naseljeno območje v porečju Río de la Plata; zato je znano kot Mati mest. Iz Asuncióna so kolonialne odprave odšle v druga mesta, vključno z drugo ustanovitvijo Buenos Airesa in drugimi pomembnimi mesti, kot so Villarrica, Corrientes, Santa Fe in Santa Cruz de la Sierra.

Mreža za raziskovanje globalizacije in svetovnih mest Asunción uvršča med Gamma City. To je sedež vlade, glavno pristanišče in glavno industrijsko in kulturno središče Paragvaja. V bližini Asuncióna je sedež CONMEBOL-a, celinskega upravnega organa nogometnega združenja v Južni Ameriki. Asunción se uvršča med najcenejša mesta na svetu za tuje obiskovalce.

Španski konkvistador Juan de Ayolas (umrl okoli 1537) je morda prvič obiskal prostor prihodnjega mesta na poti proti severu, navzgor po reki Paragvaj in iskal prehod do rudnikov Alto Perú (današnja Bolivija). Kasneje sta bila Juan de Salazar y Espinosa in Gonzalo de Mendoza, sorodnik Pedra de Mendoze, poslana na iskanje Ayolasa, vendar ga nista uspela najti. Na poti navzgor in nato po reki se je de Salazar za kratek čas ustavil v zalivu na levem bregu, da je oskrbel svoje ladje. Domačini so se mu zdeli prijazni in avgusta 1537 se je odločil, da bo tam zgradil utrdbo. Poimenoval jo je Nuestra Señora de la Asunción (Gospa Vnebovzeta – Rimskokatoliška cerkev praznuje praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta). Ta utrdba je postala mesto z ustanovitvijo Cabildo 16. septembra 1541, saj je do takrat obstajala le vlada vojaške narave.

Leta 1542 so domačini uničili Buenos Aires in tamkajšnji Španci so pobegnili v Asunción. Tako je mesto postalo središče velike španske kolonialne province, ki je sestavljala del Brazilije, današnji Paragvaj in severovzhodne Argentine: Velikanska provinca Indij. Leta 1603 je bil Asunción sedež prve sinode v Asuncionu, ki je v svoji lingua franca, gvaranščini, določila smernice za evangelizacijo domorodcev.

Leta 1731 je nastal upor pod vodstvom Joséja de Antequere y Castra eden prvih uporov proti španski kolonialni vladavini. Upor ni uspel, vendar je bil prvi znak samostojnega duha, ki je naraščal med kreolci, mestici in staroselci Paragvaja. Dogodek je vplival na neodvisnost Paragvaja, ki se je kasneje uresničila leta 1811. Skrivni sestanki med voditelji neodvisnosti, da bi načrtovali zasedo proti španskemu guvernerju v Paragvaju (Bernardo de Velasco), so potekali v domu Juana María de Lara v središču Asuncióna. V noči s 14. na 15. maja 1811 so uporniki uspeli in prisilili guvernerja Velasca, da se preda. Danes Larin nekdanji dom, znan kot Casa de la Independencia (Hiša neodvisnosti), deluje kot muzej in zgodovinska stavba.

Po osamosvojitvi Paragvaja se je v Asunciónu zgodila pomembna sprememba. Pod vladavino Gasparja Rodrígueza de Francia (vladal 1813–1840) so bile po mestu zgrajene ceste in poimenovane ulice. V času predsedovanja Carlosa Antonia Lópeza (predsednik 1844–1862) je Asunción (in Paragvaj) videl nadaljnji napredek, ko je novi predsednik uvedel nove gospodarske politike. V času Lópezovega predsedovanja je bilo zgrajenih več kot 400 šol, metalurških tovarn in prvi železniški servis v Južni Ameriki. Ko je López umrl (1862), je njegov sin Francisco Solano López postal novi predsednik in vodil državo skozi katastrofalno paragvajsko vojno, ki je trajala pet let (1864–1870). 1. januarja 1869 je glavno mesto Asunción padlo pod brazilsko vojsko, ki jo je vodil general João de Souza da Fonseca Costa. Po koncu oboroženega spopada so brazilske čete do leta 1876 zasedle Asunción.

Številni zgodovinarji trdijo, da je ta vojna sprožila stalen propad mesta in države, saj je pobila dve tretjini prebivalstva države. Pozneje se je napredek močno upočasnil in gospodarstvo je stagniralo.

Po paragvajski vojni je Asunción začel počasi poskušati okrevati. Proti koncu 19. stoletja in v zgodnjih letih 20. stoletja so v mesto prišli priseljenci iz Evrope in Osmanskega cesarstva. To je privedlo do spremembe videza mesta, saj je bilo zgrajenih veliko novih zgradb in Asunción je šel skozi obdobje, ki je bilo bolj uspešno kot kadarkoli po vojni.