Zemljevid - Birka

Birka (starornordijsko: Bierkø, latinsko: Birca) je bilo srednjeveško vikinško mesto na otoku Björkö ("Otok brez") na Švedskem. Otok se nahaja na jezeru Mälaren, 30 km zahodno od današnjega Stockholma, v občini Ekerö.

Birka je bilo pomembno trgovsko središše, skozi katerega je šel promet blaga iz Skandinavije pa tudi srednje in vzhodne Evrope, vse do Bližnjega vzhoda. Skupaj z mestom Hovgården na bližnjem otoku Adelsö, je Birka arheološko najdišče, ki prikazuje kompleksno trgovsko mrežo skandinavskih Vikingov in njihov vpliv na evropsko zgodovino. Kot najstarejše švedsko mesto (skupaj s Hovgårdenom) je bilo vpisano na UNESCO-v seznam svetovne dediščine leta 1993.

Mesto Birka je bilo ustanovljeno v 8. stoletju in je hitro postalo pomembno trgovsko mesto za luksuzne dekorativne predmete, s katerimi je trgovalo z drugimi trgovskimi mesti na Severnem morju ni Baltiku, kot so Ribe (ustanovljen okoli 710 na Danskem), Hedeby (810), Skiringssal (Kaupang) (800), Dorestad, Quentovic in Hamwith. Bilo je eno od prvih urbanih naselij v Skandinaviji. Skozi Birko je tekla Baltska povezava po rekah in trgovskih poteh skozi Ladogo (Aldeigja) in Novgorod (Holmsgard) do Bizantinskega cesarstva in Abasidskega kalifata.

Mesta so bila smiselno locirana tako, da so omogočala trgovino z ladjami na največjem možnem področju, kot del mednarodne trgovine. Lokalni obrtniki so svoje dragocene predmete menjali za železo in krzno lokalnih trgovcev, ti pa so trgovali za arabski nakit in tkanine iz predvsem iz Bližnjega vzhoda. Leseno mesto Birka je nastalo okoli velikega trga, ki se je nadaljeval v notranje pristanišče in je imel pravilno mrežo ulic. Ocenjujejo da je imelo mesto v 9. stoletju okoli 700 stalnih prebivalcev, v času tržnih dni pa 3.000. Nedavno je bilo na otoku Björkö odkritih okoli 3.000 grobnov. Na otoku Adelsö, ki ga od Birke deli ozek preliv, se je nahajal kraljevski dvorec Hovgården, ki ga je menda dal zgraditi kralj Svean.

Birka je bilo tudi mesto prvega pokristjanjevanja Vikingov, ki ga je vodil benediktinski opat Ansgar leta 829. Tja ga je poslal frankovski kralj Ludvik I. Pobožni. Ansgar je kasneje navajal, daje je v mestu že obstajala majhna cerkev in nekaj kristjanov, večina pa so bili pogani. Možno je, da je Ansgar res opisal Birko, lahko pa tudi drugo mesto, kot na primer: Åland, Bjarke v Västergötlandu, Köpingsvik v Ölandu in Vreta pri Linköpingu.

Mesto je bilo opuščeno okoli 960-ih, ko je njegovo vlogo trgovskega središča prevzelo trgovsko mesto Sigtuna, tudi na obalah jezera Mälaren. Ena od možnosti zakaj je bilo mesto opuščeno, je dviganje tal zaradi post-ledeniške preobrazbe, zaradi česar ladje niso mogle več pluti skozi Södertälje do Birke (podobno se je zgodilo tudi drugim pristaniščem v zgodovini Baltskega morja, na primer Luleå).

Trgovska pot od Varjagov do Grkov v Rusiji je utrpela velik padec približno v istem času.

Adam Bremenski v svojem delu "Dela hamburških škofov" (Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum) iz leta 1076 nekajkrat navaja mesto Birka kot zapuščeno in pzabljeno, nekoč slavno trgovsko mesto.

Hjalmar Stolpe je začel načrtna izkopavanja v Birki v 1870-ih, pomembna odkritja pa so se dogodila v času raziskovanj, ki jih je izvajal Ambrosiani Björn v 1970-ih in 1990-ih.