Delos (Nisí Dílos)
Otok Delos (grško Δήλος [ðilos]; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga. Je eden najpomembnejših mitoloških, zgodovinskih in arheoloških najdišč v Grčiji. Izkopavanja na otoku so med najobsežnejšimi v Sredozemlju; tekoče delo poteka pod vodstvom Francoske šole v Atenah. Mnogo odkritih artefaktov je na ogled v Arheološkem muzeju Delosa in Narodnem arheološkem muzeju v Atenah.
Na Delosu je bilo svetišče tisočletje pred olimpsko grško mitologijo, nastalo z rojstvom Apolona in Artemide. Iz svetega pristanišča se na obzorju prikažeta dva stožčasta kupa kot sveta pokrajina boginje: eden ohranja svoje predgrško ime gore Kintos (grško Κύνθος, ‘’Kýnthos’’), okronane s svetiščem Zevsa.
Delos je bil ustanovljen kot središče kulture, ki je bil mnogo pomembnejši kot njegove naravne danosti. Leto je na otoku rodila Artemido in Apolona.
Raziskave antičnih kamnitih koč na otoku kažejo, da je bil naseljen že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Tukidid opredeljuje prvotne prebivalce kot piratske Kareze, ki jih je verjetno s Krete izgnal kralj Minos. V času Odiseje je bil otok tudi rojstni kraj dvojčkov bogov Apolona in Artemide (čeprav je nekaj zmede z Artemidinim rojstnim krajem, Delos ali otok Ortigija). Dejansko je bil med letoma 900 pred našim štetjem in 100 našega štetja Delos veliko kultno središče, kjer je deloval tudi Dioniz, pa tudi titanka Leto, mati omenjenih božanstev dvojčkov. Sčasoma je dobil panhelenski verski pomen, nanj so sprva romali Jonci.
Mestna državica Atene je poskrbela za številna "obredna očiščenja", da bi otok postal primeren za pravo čaščenje bogov. Prvo je bilo v 6. stoletju pred našim štetjem pod vodstvom tirana Pejzistrata, ki je odredil, da se izkopljejo vsi grobovi iz templjev, ostanki trupel pa preselijo na drug bližnji otok. V 5. stoletju v 6. letu peloponeške vojne je bil po navodilu delfskega preročišča celoten otok očiščen vseh trupel. Nihče naj ne bi umrl ali se rodil na otoku zaradi njegovega svetega pomena, ohranil naj bi svojo nevtralnost pri delovanju, saj nihče ni mogel uveljavljati lastništva z dedovanjem. Takoj po tem očiščenju so praznovali prvi petletni festival deloških iger.
Po perzijskih vojnah je bila na otoku ustanovljena Delsko-atiška pomorska zveza, in to leta 478 pred našim štetjem. Kongresi so bili v templju (ločena četrtina je bila rezervirana za tujce in svetišča tujih božanstev). Tukaj je bila tudi skupna zakladnica zveze, ko jo je leta 454 pred našim štetjem Periklej preselil v Atene.
Na otoku niso imeli možnosti za pridelavo hrane, za tekstil ali les, vse so uvažali. Omejeni viri vode so bili izkoriščeni z obsežno cisterno in vodovodnim sistemom, vodnjaki in sanitarno kanalizacijo. Različne regije so upravljale agore (trg).
Strabon navaja, da so leta 166 pred našim štetjem Rimljani Delos preoblikovali v prosto pristanišče, kar je bilo delno spodbujeno z iskanjem prekinjene trgovine z Rodosom, ko je bil tarča rimske sovražnosti.
Rimski trgovci so prišli po deset tisoč sužnjev, ki so jih zajeli kilikijski pirati ali so bili ujeti v vojnah po razpadu selevkidskega cesarstva. Postal je središče trgovine s sužnji in največje na širšem območju.
Otok je leta 88 pred našim štetjem napadla vojska Mitridata VI. Pontskega, ki je bil neomajen sovražnik Rima in je ubil okoli 20.000 Rimljanov. Še en uničujoč napad so izvedli pirati leta 69 pred našim štetjem. Pred koncem 1. stoletja pred našim štetjem so spremenili trgovske poti; Delos je bil nadomeščen s Puteolijem kot glavno točko italijanske trgovine z vzhodom. Kot kultno središče je Delos začel zelo nazadovati.
Na Delosu je bilo svetišče tisočletje pred olimpsko grško mitologijo, nastalo z rojstvom Apolona in Artemide. Iz svetega pristanišča se na obzorju prikažeta dva stožčasta kupa kot sveta pokrajina boginje: eden ohranja svoje predgrško ime gore Kintos (grško Κύνθος, ‘’Kýnthos’’), okronane s svetiščem Zevsa.
Delos je bil ustanovljen kot središče kulture, ki je bil mnogo pomembnejši kot njegove naravne danosti. Leto je na otoku rodila Artemido in Apolona.
Raziskave antičnih kamnitih koč na otoku kažejo, da je bil naseljen že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Tukidid opredeljuje prvotne prebivalce kot piratske Kareze, ki jih je verjetno s Krete izgnal kralj Minos. V času Odiseje je bil otok tudi rojstni kraj dvojčkov bogov Apolona in Artemide (čeprav je nekaj zmede z Artemidinim rojstnim krajem, Delos ali otok Ortigija). Dejansko je bil med letoma 900 pred našim štetjem in 100 našega štetja Delos veliko kultno središče, kjer je deloval tudi Dioniz, pa tudi titanka Leto, mati omenjenih božanstev dvojčkov. Sčasoma je dobil panhelenski verski pomen, nanj so sprva romali Jonci.
Mestna državica Atene je poskrbela za številna "obredna očiščenja", da bi otok postal primeren za pravo čaščenje bogov. Prvo je bilo v 6. stoletju pred našim štetjem pod vodstvom tirana Pejzistrata, ki je odredil, da se izkopljejo vsi grobovi iz templjev, ostanki trupel pa preselijo na drug bližnji otok. V 5. stoletju v 6. letu peloponeške vojne je bil po navodilu delfskega preročišča celoten otok očiščen vseh trupel. Nihče naj ne bi umrl ali se rodil na otoku zaradi njegovega svetega pomena, ohranil naj bi svojo nevtralnost pri delovanju, saj nihče ni mogel uveljavljati lastništva z dedovanjem. Takoj po tem očiščenju so praznovali prvi petletni festival deloških iger.
Po perzijskih vojnah je bila na otoku ustanovljena Delsko-atiška pomorska zveza, in to leta 478 pred našim štetjem. Kongresi so bili v templju (ločena četrtina je bila rezervirana za tujce in svetišča tujih božanstev). Tukaj je bila tudi skupna zakladnica zveze, ko jo je leta 454 pred našim štetjem Periklej preselil v Atene.
Na otoku niso imeli možnosti za pridelavo hrane, za tekstil ali les, vse so uvažali. Omejeni viri vode so bili izkoriščeni z obsežno cisterno in vodovodnim sistemom, vodnjaki in sanitarno kanalizacijo. Različne regije so upravljale agore (trg).
Strabon navaja, da so leta 166 pred našim štetjem Rimljani Delos preoblikovali v prosto pristanišče, kar je bilo delno spodbujeno z iskanjem prekinjene trgovine z Rodosom, ko je bil tarča rimske sovražnosti.
Rimski trgovci so prišli po deset tisoč sužnjev, ki so jih zajeli kilikijski pirati ali so bili ujeti v vojnah po razpadu selevkidskega cesarstva. Postal je središče trgovine s sužnji in največje na širšem območju.
Otok je leta 88 pred našim štetjem napadla vojska Mitridata VI. Pontskega, ki je bil neomajen sovražnik Rima in je ubil okoli 20.000 Rimljanov. Še en uničujoč napad so izvedli pirati leta 69 pred našim štetjem. Pred koncem 1. stoletja pred našim štetjem so spremenili trgovske poti; Delos je bil nadomeščen s Puteolijem kot glavno točko italijanske trgovine z vzhodom. Kot kultno središče je Delos začel zelo nazadovati.
