Zemljevid - Gornja Radgona

Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede ) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob regionalni cesti Maribor-Murska Sobota in ima 3052 prebivalcev.

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve Schengenskega sporazuma in vstopa Slovenije v Schengensko območje mejni prehod za mednarodni promet.

Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvitim vinogradništvom. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

Najdbe in sledovi neolitske naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času kulture žarnih grobišč. Najdišča pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjše rimsko naselje. Župnija je spadala pod salzburški patronat in je bila ustanovljena v dobi Spanheimov v prvi polovici 12. stoletja.

Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, ko je nastalo naselje pod Ratigojevim gradom. Kralj Otokar II. Přemysl je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo Radgono, ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola Slovenskih goric.

Zaradi pomembne lokacije pri reki Muri je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov Madžarov, v 15. in 16. stoletju pa zaradi turških vpadov. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili Kruci.

Leta 1605 je hudo narasla Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, kugo pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev.

Na lahni vzpetini pri opekarni so bile vislice, ki so jih odstranili šele leta 1800.

Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star leseni most med Radgonama so po izredno hudem zimskem mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote ledu uničile. Leto kasneje, 1930, ga je nadomestil nov železobetonski most. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred poplavami, požarih, pomembni gospodarski stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik Tito in takratni predsednik avstrijske republike Jonas. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu.

Med slovensko osamosvojitveno vojno, je bil radgonski mejni prehod prizorišče večjega spopada. 
Zemljevid - Gornja Radgona
Dežela - Slovenija
Zemljevid - SlovenijaRelief_map_of_Slovenia.png
Relief_map_of_Sloven...
1888x1434
freemapviewer.org
Zemljevid - SlovenijaSlovenia_proposed_regions.png
Slovenia_proposed_re...
1609x1226
freemapviewer.org
Zemljevid - SlovenijaSlovenia_regions_map.png
Slovenia_regions_map...
1552x1057
freemapviewer.org
Zemljevid - SlovenijaSlovenia_map.png
Slovenia_map.png
2466x1890
freemapviewer.org
Zemljevid - Slovenijaimage.jpg
image.jpg
1401x1449
freemapviewer.org
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Valuta Simbol Significant Figures
EUR Evro (Euro) € 2
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
SL Slovenščina (Slovene language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Avstrija 
  •  Hrvaška 
  •  Italija 
  •  Madžarska 
Administrative Subdivision
Mesto, Vas,...