Zemljevid - Hrastnik

Hrastnik (, nemško Hrastnigg) je mesto v Zasavju ter sedež občine in župnije Hrastnik. Karakterizira ga močan industrijski in rudarski pečat. Mestno naselje je razpotegnjeno po dolini potoka Boben in na strmih pobočjih nad dolino. Z vseh strani dolino obdajajo večinoma strma pobočja: zahodno od potoka se dviga Žrebljev hrib (721 m) in Poklon (518 m), na drugi strani dolina pa Jelenca (797 m) in Hrastniški hrib (556 m) s prevalom Blate.

Mesto se deli na Zgornji Hrastnik, Spodnji Hrastnik, Frtico in Novi dom med obema ter Log.

Glavno prometnico za Hrastnik predstavlja glavna cesta G2-108, ki povezuje Ljubljano preko Litije, Trbovelj z Zidanim Mostom. Z Rimskimi Toplicami in posredno s Celjem je povezan z regionalno cesto R1-221, preko katere je povezan tudi s sosednjimi Trbovljami. Ta cesta se na poti do Trbovelj povzpne do 529 m visokega Ojstrškega prevala.

Skozi Hrastnik teče Južna železnica, na kateri se je promet začel odvijati leta 1849. Preko te povezave ima Hrastnik dobre in pogoste vlakovne povezave z Ljubljano in Trstom, Celjem, Mariborom in Dunajem ter s Posavskimi občinami in z Zagrebom ter Beogradom. Ta železniška povezava je predstavljala temelj za nagel industrijski razvoj, ki ga je mesto doživelo v 19. in 20. stoletju. Nekdanja po dolini Bobna potekajoča železniška proga je povezovala železniško postajo ob Savi tudi z rudnikom oziroma jamo Ojstro in je med drugim omogočala odvoz izkopanega premoga ter industrijskih proizvodov iz Tovarne kemičnih izdelkov in Steklarne Hrastnik.