Zemljevid - Koroška (zvezna dežela) (Kärnten)

Koroška (Kärnten)
Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije. Geografsko jo v njenem središču tvori pretežno kotlina med Alpami.

Prek Karnijskih Alp na jugozahodu meji z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Visoke Ture jo na severozahodu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na severu in vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna naravna zanimivost so njena ledeniška jezera (največje je Vrbsko), Drava pa je najpomembnejša reka, ki teče po njenem ozemlju.

Glavno mesto dežele je Celovec (nem. Klagenfurt) z okoli 100.000 prebivalci, gospodarsko pomemben in le malo manjši je Beljak (nemško Villach) z več kot 60.000 prebivalci; obe večji mesti imata poseben statut in sta medsebojno močno ekonomsko povezani, saj ležita v isti kotlini na osi vzhod-zahod. Poleg njiju je dežela administrativno razdeljena na 8 okrajev (bezirk), pri čemer sta dva okraja podeželski okolici Celovca in Beljaka. Okrajna središča so (nekatera imena so dvojezična): Wolfsberg / Volšperk), Spittal an der Drau / Špital ob Dravi, Šentvid ob Glini / Sankt Veit an der Glan, Velikovec / Völkermarkt, Feldkirchen in Kärnten / Feldkirchen in Šmohor / Hermagor. Drugi pomembnejši kraji so še: (po velikosti) Borovlje / Ferlach, Kriva Vrba / Krumpendorf am Wörther See, Vrba na Koroškem / Velden am Wörther See, Šentpavel v Labotski dolini / Sankt Paul im Lavanttal, Breže / Friesach, Gmünd, Šentandraž v Labotski dolini / Sankt Andrä, Pliberk / Bleiburg, Bistrica v Rožu / Feistriz im Rosental, Železna Kapla / Eisenkappel, Krka / Gurk, Gospa Sveta / Maria Saal, Krnski grad / Karnburg itd.

Po površini je Koroška peta največja avstrijska dežela, s Salzburško pa si delita 6. in 7. mesto po številu prebivalstva.

Dežela Koroška se je v visokem srednjem veku izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje slovanske kneževine Karantanije, zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine Habsburžanov pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po koroškem plebiscitu leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo zvezne dežele Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovenska narodna skupnost, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000 ali desetina prebivalstva Koroške), ki živijo pretežno na jugu dežele (Južna Koroška).

Za ime Karantanija, iz katerega sta izpeljana tako slovensko (staroslovensko Korotan, sodobno Koroška) kot nemško (Kärnten) poimenovanje dežele, obstaja več razlag.

Najbolj uveljavljena med njimi pravi, da naj bi ime izviralo iz enega od starih keltskih jezikov, ki so se v 1. tisočletju pred našim štetjem govorili na območju Vzhodnih Alp. Obstajata dve razlagi: po prvi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz besede carant ('prijatelj, sorodnik'), kar bi se torej v grobem prevedlo kot 'Dežela prijateljev' oz. 'Dežela tistih, ki so se spoprijateljili'. Ime naj bi se nanašalo na enega od tukaj živečih keltskih plemen iz časa bronaste dobe.

Po drugi razlagi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz keltskega karanto za 'kamen, čer' – iz istega korena naj bi bila izpeljana tudi druga koroška zemljepisna imena, kot so Krnski grad (nemško Karnburg), Karavanke, Karnijske Alpe in podobna.

S Karantanijo je zelo očitno povezan staroslovenski naziv Korotan, iz katerega izhaja današnje slovensko poimenovanje Koroška oz. Koroško (izvorno gre za pridevnik *korot-sk-a oz. *korot-sk-o).

Iz staroslovenskega poimenovanja Korotan sta bili že v preteklosti izpeljani vsaj dve slovanski oz. slovenski teoriji o izvoru imena Karantanija: po prvi naj bi poimenovanje Gorotan oz. Gorostan pomenilo 'Dom (stan) v gorah' oz. 'Dom med gorami', kar ustreza zemljepisnim značilnostim Koroške. Druga slovanska teorija pa pravi, da je dežela Korotan, podobno kot mnoge druge slovanske dežele (Hrvaška, Srbija, Češka, Rusija), pravzaprav dobila ime po slovanskem plemenu, ki jo je naselilo – v tem primeru Horutancev (Nestorjeva kronika iz leta 1113 izrecno navaja Horutance kot enega od starih slovanskih plemen na ozemlju današnje Poljske, še pred selitvami narodov). Po tej teoriji bi torej Korotan/Karantanija pomenilo preprosto 'deželo Horutancev/Karantancev'. 
Zemljevid - Koroška (Kärnten)
Dežela - Avstrija


Zemljevid - Avstrijaimage.jpg
image.jpg
2056x1427
freemapviewer.org
Zemljevid - AvstrijaAustriawithoutcollar.jpg
Austriawithoutcollar...
2130x1100
freemapviewer.org
Zemljevid - AvstrijaAustria_satellite-map.jpg
Austria_satellite-ma...
2550x1381
freemapviewer.org
Zemljevid - AvstrijaAustria-regions.png
Austria-regions.png
2565x1238
freemapviewer.org
Zemljevid - AvstrijaAustria_relief_location_map.jpg
Austria_relief_locat...
1256x700
freemapviewer.org
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Valuta Simbol Significant Figures
EUR Evro (Euro) € 2
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
HR Hrvaščina (Croatian language)
HU Madžarščina (Hungarian language)
SL Slovenščina (Slovene language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Italija 
  •  Lihtenštajn 
  •  Madžarska 
  •  Nemčija 
  •  Slovaška 
  •  Slovenija 
  •  Češka 
  •  Švica 
Airport