Lagos
Mesto se je razvilo iz naselbine ljudstva Jorubov na zahodni obali in otokih Lagoške lagune, ki so jo prebivalci imenovali Oko, kasneje pa se je ime spremenilo v Èkó, kakor domačini še vedno pravijo Lagosu. Sedanje ime verjetno izhaja iz portugalske besede za jezero. Mesto se širi predvsem proti severozahodu, stran od lagune in se razteza že 40 km od obale.
Območje, kjer zdaj stoji Lagos, je bilo poseljeno že v daljni preteklosti. Prvi prebivalci so bili predstavniki ljudstva Avare (podskupina Jorubov), ki so se ukvarjali z ribolovom in pridelavo soli. Spopadi med plemeni za nadzor nad plovnimi potmi so bili pogosti. V 15. stoletju so prišli Evropejci, ki so tu začeli trgovati; Lagos je postal pomembno pristanišče v trgovini s sužnji, ki so jih mestni vladarji in trgovci dobavljali iz zaledja (predvsem Jorube). Po ukinitvi sužnjelastništva so se v Lagosu naselili osvobojeni črnci iz današnje Liberije, Sierre Leone in Južne Amerike. Od takrat ima mesto izrazito multikulturen značaj.
Sredi 19. stoletja je postal Lagos center britanskih trgovskih interesov v regiji. Britanci so ga zavzeli in deset let upravljali kot konzulat, ki je služil kot izhodiščna točka za prodor v notranjost celine. Iz ozemelj pod njihovim nadzorom je nastal protektorat, iz njega pa kasneje današnja država Nigerija. Novo obdobje intenzivne rasti je mesto doživelo v 1970. letih z odkritjem nafte, ki je postala gonilna sila nigerijskega gospodarstva. Tudi dejstvo, da je vlogo administrativnega središča države prevzelo novozgrajeno mesto Abuja, ni ustavilo hitre rasti Lagosa.