Zemljevid - Maribor

OSMAN GASHI JE KING

Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji. S 96.000 prebivalci (120.255 v urbanem območju) je drugo največje slovensko mesto ter sedež Mestne občine Maribor. Mesto je neformalna prestolnica Slovenske Štajerske ter velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče Podravske statistične regije in vzhodne kohezijske regije.

V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, Univerze v Mariboru (ustanovljene 1975) in ene izmed dveh rimskokatoliških nadškofij in metropolij na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi Univerzitetni klinični center v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem (Letališče Edvarda Rusjana) v državi.

Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem na jugu, Kozjakom na zahodu in Slovenskimi goricami na vzhodu, med Dravsko dolino in Dravskim poljem. Najbližje vzpetine na severu mesta so Kalvarija (375 m), Mestni vrh (347 m) in Piramida (386 m), na severovzhodu Stolni vrh (383 m) in Meljski hrib (398 m), nekoliko v ozadju na severu še Samotni bor (426 m), proti zahodu mdr. Brestrniški vrh (489 m) in Lucijin breg (525 m) nad Kamnico, severneje pa Sveti Urban (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric.

Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn.

Leta 2000 je bil Maribor Alpsko mesto leta, leta 2012 Evropska prestolnica kulture in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih.

Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. Da bi nadzorovali vhod v Dravsko dolino pred madžarskimi vpadi so na današnji Piramidi postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot castrum Marchburch. Ime izvira iz pojma grad v marki, oziroma v nemščini Burg in der Mark ali Markpurg, Markburg in kasneje Marburg. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se Bernard Mariborski, mejni grof Podravske krajine iz rodu Spanheimov, s predikatom Mariborski omenja že leta 1124.

Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (forum) Marchpurch. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (civitatem) Marpurg. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v Marprok, tudi Morpoh.

Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo Stanka Vraza in sicer v pismu Ljudevitu Gaju 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede Mar, nemški burg pa spremenil v slovenski bor - in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali Brandenburg. Sprva je sicer uporabljal obliko Marbor, kasneje pa dosledno le Maribor. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec Lovro Toman, politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem Mar i bor ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo Mar i bor - mar mi je i(in) bor-im se za to mesto.