Zemljevid - Novo mesto (Mestna Občina Novo mesto)

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), prestolnica zgodovinske pokrajine Dolenjske ter sedež statistične regije Jugovzhodna Slovenija, upravne enote, mestne občine Novo mesto in rimskokatoliške novomeške škofije (z Zavodom Friderika Ireneja Barage in Konservatorijem za glasbo Jurija Slatkonje). V mestu imajo sedež tudi novomeška univerza in Univerzitetno in raziskovalno središče, ena najstarejših gimnazij v Sloveniji, šolski center z največjo višjo strokovno šolo v Sloveniji, Dolenjski muzej z galerijo Jakčev dom, Knjižnica Mirana Jarca, Kulturni center Janeza Trdine z galerijo Kocka, Galerija Simulaker in Anton Podbevšek teater.

V Novem mestu izhaja od 1950 tedenski informativni pokrajinski časopis Dolenjski list, Založba Goga izdaja mesečnik Park, ki obravnava predvsem mestno problematiko in literarno-kulturno revijo Rast. Od 1987 oddaja regionalni radio Studio D, od leta 1993 Radio Sraka in od leta 1995 Radio Krka. Leta 1990 je Novo mesto dobilo še lokalno televizijo Vaš kanal.

Po svojem kulturnem pomenu in zgodovinskem bogastvu sodi Novo mesto med najimenitnejša slovenska mesta.

Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke na nadmorski višini 202 m, (45.80361°N, 15.17528°W). Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu Gorjanci, na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu vzrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna Trška gora (428 m).

Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu Portoval(d), na vzhodu Ragov log, ki je delno preurejen v park in od 1955. leta povezan z levim bregom Krke po leseni brvi. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo.

Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti Breg, ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti Jakac in Lamut. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko.

Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu proti vasi Prečna je najstarejši del mesta, prometno-transportni in industrijski Bršljin s Cegelnico, Muhaberjem ter Malo in Veliko Bučno vasjo ob cesti proti Mirni peči (k mestu spadata še Potočna vas in Dolenje Kamence, ne pa tudi vasi Gorenje Kamence, Hudo in Daljni Vrh). Severno od starega mesta je vzpetina (grič) Marof in predmestje Mestne njive, sledijo industrijski kompleksi Ločne in Mačkovca na severovzhodu v smeri proti Otočcu oziroma Trški gori, na desnem bregu Krke so zaselki Ragovo, Graben in Krka. Na vzhodnem robu Novega mesta je Velika Cikava in samostojno naselje Mala Cikava z gospodarsko cono Cikava ter bližnji Mali Slatnik in Smolenja vas, na jugovzhodu Žabja vas, Gotna vas in Jedinščica pod Poganškim vrhom (proti Stopičam, Dolnji Težki Vodi in Beli Krajini), na jugu so mestni predeli Kandija, Grm ob istoimenski graščini in Šmihel z Regrčo vasjo pod Železnim hribom ter samostojna vas Škrjanče, na zahodu pa so naselja Drska, Irča vas in Brod v smeri proti Straži na desnem ter Groblje na levem bregu Krke, kot tudi vas Srebrniče z novim novomeškim pokopališčem.

V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata z desne strani Težka voda v Kandiji in z leve Bršljinski potok v prvem zavoju reke, na vzhodnem obrobju pa z desne tudi Slatenski potok, ki teče med Mahovim in Velikim hribom skozi Veliki in Mali Slatnik ter se izliva v Krko pri Grabnu. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob Kandijskem mostu.

Vremenska opazovanja datirajo od 1880. leta. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo povprečne mesečne temperature in padavine. Povprečna letna temperatura znaša 9,6 °C, januarska - 1,9 °C in julijska + 19,5 °C. Letna množina padavin je v povprečju 1260 mm. Prevladuje severozahodni, vzhodni in jugozahodni veter, ki ima pozimi večkrat značaj fena. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila.

Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno, prometno (železniško vozlišče, na severnem obrobju se mestu približa Avtocesta A2 Karavanke - Ljubljana - Zagreb z dvema izvozoma za Novo mesto) in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska (Revoz - bivši IMV, Adria Mobil, TPV-Tovarna posebnih vozil), farmacevtska in kozmetična (Krka), tekstilna (Labod, prej tudi Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij Pionir Novo mesto je šlo 1996 v stečaj, zdaj pa so tam CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest in GPI.