Zemljevid - Piran

Piran (Pirano ) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva. V Piranu je sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote, kakor tudi izpostave Pristaniške kapitanije in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda.

Naselje se nahaja na samem rtu Piranskega polotoka, v neposredni bližini Portoroža. Piran se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina. V Piranu poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol deluje tudi italijanski osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro in Gimnazija Antonio Sema Piran. V mestu ima sedež zasebna fakulteta Gea College – Visoka šola za podjetništvo Piran (VŠP).

Piran poleg starega mestnega jedra ob Mandraču in osrednjem Tartinijevem trgu obsega naslednje neuradne predele oz. mestne četrti: Punta, Pusterla na severu, Kaštel, predel ob zunanjem pristanišču (Luka Piran), mestno obzidje in pokopališče za njim, naselje individualnih hiš Belvedere oziroma Mogoron ter pod njim Fornače, kjer je parkirišče in mestna parkirna hiša, kot tudi Morska biološka postaja Piran.

V Piranu je sedež Obalnih galerij (ki vključujejo piranske: Mestno galerijo Piran, Galerijo Herman Pečarič in Galerijo Meduza 2, dve koprski galeriji in eno v Benetkah). V mestu so tudi Apolonijeva palača galerija, Galerija Lera, Galerija Impresije na Fornačah, Piranski akvarij, Pomorski muzej Sergej Mašera, Muzej podvodnih dejavnosti, Muzej školjk in polžev ter Tartinijeva hiša in Gledališče Tartini Piran, katerega upravlja javni zavod Avditorij Portorož.

Podnebje v Piranu je submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Povprečne januarske temperature so višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje v Piranskem zalivu je najhladnejše februarja (8 °C), najtoplejše pa avgusta (24 °C). Padavin je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, nekaj tudi zgodaj spomladi. Nekdaj značilna burja ni več tako pogosta, vseeno pa občasno sunki, predvsem iz smeri Trsta, dosežejo hitrosti tudi preko 100 km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu tramontane ali juga, ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko plimo.