Zemljevid - Rogaška Slatina (Občina Rogaška Slatina)

Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.

Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstroogrske elite. Zdraviliška poslopja in park so bili urejeni v klasicističnem slogu. Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča.

Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term znano tudi po steklarski industriji (Steklarna Rogaška). Tu je tudi gimnazija. V Rogaški Slatini potekajo različne prireditve in kongresi, znana je bila zlasti po (jugoslovanskem) Festivalu šansona (deloval v letih 1984 do 1990).

Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006. Mesto polega jedra obsega še predele (nekdanje vasi) Lastina, Ločendol, Temnik, Imence, medtem ko Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina vključuje še naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec in Ratanska vas.