Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilščini Sicilia [sičìlja]), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Zavzema ves istoimenski otok, po velikosti prvi v Sredozemlju. Skrajna severovzhodna točka je Mesinski preliv, ki povezuje Sicilijo s kopensko Italijo; severno obalo otoka obdaja Tirensko morje, vzhodno pa Jonsko morje; na jugozahodu jo Sicilski preliv ali Sicilsko morje loči od Afrike. Deli se na devet pokrajin: Agrigento (43 občin), Caltanissetta (22 občin), Metropolitansko mesto Catania (58 občin), Enna (20 občin), Metropolitansko mesto Messina (108 občin), Metropolitansko mesto Palermo (82 občin), Ragusa (12 občin), Siracusa (21 občin), Trapani (24 občin). K Siciliji spadajo tudi številni manjši otoki okoli Sicilije.
Sicilija je po površini največja italijanska dežela. Več kot 61 % ozemlja zavzemajo griči, 25 % gorovje in samo 14 % obmorske ravnine. Vzhodna gorovja (Peloritani, Nebrodi, Madonie) so končne veje Apeninov, centralna (Erei) in zahodna (Sicani) gorstva so samostojne vzpetine. Samostojen je seveda tudi najvišji sicilski vrh, ognjenik Etna, ki trenutno doseže okoli 3329 m višine. Vsi ostali vrhovi so nižji, saj ima drugi po višini Pizzo Carbonara v Madonijah komaj 1977 metri. Edini večji ravnini sta naplavinska dolina reke Simeto pri mestu Catania in tako imenovana Conca d'oro, v kateri leži mesto Palermo. Glavni reki sta Južna Imera in Simeto. Edino naravno jezero je Pergusa.
Podnebje Sicilije je tipično sredozemsko, s toplimi poletji in milimi zimami. Na južne obale posebno poleti sega afriški vpliv, ki povzroča visoke temperature. Notranjost otoka in severne obale so občutno hladnejše. V Madonijah, Nebrodih in predvsem na Etni zelo pogosto sneži.
