Zemljevid - Slovenj Gradec

Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005. Samo mesto Slovenj Gradec ima 7249 prebivalcev (2020). V Slovenj Gradcu sta Splošna bolnišnica z urgentnim centrom za Koroško regijo in Šaleško dolino, Fakulteta za zdravstvene in socialne vede, Fakulteta za tehnologijo polimerov in Šolski center Slovenj Gradec z Gimnazijo Slovenj Gradec in višjo strokovno šolo. Poglavitni slovenjegraški kulturni ustanovi regionalnega pomena sta Koroški pokrajinski muzej in Koroška galerija likovnih umetnosti, pa tudi Knjižnica Ksaverja Meška in Glasbena šola Slovenj Gradec. Zaradi srečevanj umetnikov iz vsega sveta na pobudo slikarja in kulturnega organizatorja Karla Pečka je bil Slovenj Gradec leta 1989 s strani generalnega sekretarja OZN proglašen za mesto miru. V Slovenj Gradcu prav tako delujeta regionalni postaji Koroški radio in Koroška regionalna televizija. V letu 2022 je bil v Slovenj Gradcu odprt zimski in letni bazen.

Slovenj Gradec skupaj s sosednjima mestoma Ravne na Koroškem in Dravograd tvori tako imenovano somestje, ki predstavlja središče Koroške razvojne regije (imenovane tudi Regija treh dolin).

Industrijski razvoj, kakršen je bil v 19. in 20. stoletju, je mestu prizanesel, zato je ohranilo tipično srednjeveško podobo z glavno ulico (Glavni trg), trgom Svobode in stransko ozko ulico (Meškova ulica). Ime Gradec je bilo prvič omenjeno leta 1091, kot mesto leta 1267. Zdaj obsega še naselja Legen, Štibuh, Polje in Lepa vas ter delno tudi naselje Stari trg.

Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina že od nekdaj pomembno območje naselitve ob strateški poti med v Celovško kotlino in osrednjo današnjo Slovenijo. Rimska poštna postaja Colatio je nastala na temeljih starejšega keltskega ali naselja Ilirov pod utrjenim gradiščem na Grajskem griču. Utrjen grad je tukaj stal že konec 11. stoletja. Grad nad današnjim Starim trgom je iz leta 1091. Utrjeno domovanje je skupaj z naselbino in posestvi v širši okolici po izumrtju Spanheimov po sorodstvenih vezeh pripadla slavni rodbini Andeških. V času vojvode Bertolda III. Andeškega (ok. 1185) je v trgu delovala pomembna kovnica. Slovenj Gradec se je uspešno razvijal na ravnici med potoki: Mislinja, Suhodolnica in Homšnica. Že pred letom 1267 je pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani od 14. stoletja dalje se je mesto obdalo z močnim obzidjem.

Številne družine mojstrov umetnostnih obrti v 15. in 16. stoletju je vzcvetela v času baroka. Pasarske, pozlatarske in podobarske delavnice in kasnejše umetniške so oblikovale mesto. Med najpomembnejšimi sta bili slikarska družine Strauss in kiparska mojstra Janez in Jurij Mersija.

Državna cesta, ki obide mesto po vzhodnem obrobju je omogočila ureditev starega mestnega jedra brez tranzitnega prometa in razvoj storitvenih dejavnosti v zadnjih desetletjih.