Suva
Najpomembnejše gospodarske dejavnosti so turizem, lahka industrija in transport, glavni zaposlovalec pa so državne ustanove. Poleg tega ima tu sedež Univerza južnega Pacifika in druge kulturne ter politične ustanove, na račun katerih je Suva najpomembnejše urbano središče celotne regije oceana med Havaji in Novo Zelandijo. Arhitektura je mešanica kolonialne in sodobne.
Dolgo časa je bila Suva le majhna in nepomembna ribiška vasica, prestolnica ozemlja je bilo mesto Levuka na sosednjem otoku Ovalau. Ko je otočje leta 1874 postalo britanski protektorat, so kolonialni upravitelji določili Suvo za sedež uprave, saj Levuka ni imela dovolj prostora za rast. Vzpostavili so proizvodnjo sladkorja in kraj je rasel tudi na račun uvoženih indijskih delavcev. Leta 1910 je dobil status občine. Poleg tega se je razvijal tudi kot glavna postojanka na trgovski poti med Severno Ameriko in Avstralijo.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je odgovornost za obrambo prevzela Nova Zelandija in do maja 1942 je bila na Fidžiju nastanjena divizija 10.000 vojakov, ki so okrog Suve postavili obrambne položaje. 13. maja 1942 so jih po dogovoru med zavezniki nadomestili ameriški vojaki. V tem času je Suva štela okrog 15.000 prebivalcev. Američani so nadgradili obstoječe letališče v bližini in postavili še enega, v sami Suvi pa zgradili oporišče za zračne sile pacifiške flote. To je vključevalo obsežno skladišče goriva, kjer so prečrpavali nafto s tankerjev na manjše oskrbovalne ladje. Območje ni nikoli postalo prizorišče spopadov na pacifiškem bojišču in do avgusta 1944 se je fronta pomaknila toliko stran, da je vojska zapustila oporišča v Suvi in drugod po otoku. Po vojni jih je prevzela novozelandska vojska.
Ko se je Fidži 10. oktobra 1970 osamosvojil od Združenega kraljestva, je Suva postala glavno mesto nove države.
Zemljevid - Suva
Zemljevid
Dežela - Fidži
V nedavni zgodovini Fidžija je prevladoval spor med domorodno fidžijsko večino in indijsko manjšino v državi. Na Fidžiju je decembra 2006 potekal vojaški državni udar; vodil ga je Voreqe Bainimarama, ki se je 5. decembra 2006 razglasil za začasnega predsednika Fidžija. 4. decembra 2007 je predsedništvo vrnil ratuju Josefu Iloili, ta pa ga je naslednji dan razglasil za začasnega ministrskega predsednika.