Taškent (Tashkent)
Na območju današnjega Taškenta je obstajalo naselje že pred našim štetjem. Takrat se je imenovalo Chach ali Chachkand. Mesto naj bi nastalo med 5. in 3. st.pr.n.št. V naslednjih stoletjih je delovalo kot trgovski center med raznimi plemeni, ki so živela u Srednji Aziji. Bil je pomembna postaja na Svilni cesti med Azijo in Evropo. V 7. st. je bil Chach središče regije, ki jo je sestavljalo 30 manjših naselij.
U 8. stoletju so Taškent osvojili Arabci in uvedli islam. V 9. st. je postal del države Samanidov iz Perzije in se je imenoval Binkath. Leta 1219 so ga uničili Džingiskanovi vojaki in nomadska ljudstva. Kasneje je bil obnovljen, vendar ne na ruševinah ampak severozahodno od njih.
Taškent je pogosto menjal vladarje in bil večkrat porušen. Večje obnove je bil deležen v času Timurjeve vladavine v 14. stoletju. Od 16. st. dalje se mesto imenuje Taškent (v prevodu kamnito mesto). Od leta 1809 je bil Taškent del Kokandskega Kanata in bil eno od največjih in najbogatejših mest Srednje Azije z okoli 100.000 prebivalci. Postal je središče trgovine med Rusi in narodi Srednje Azije.
Pomemben preobrat v zgodovini mesta se je zgodil v času zasedbe Ruskega cesarstva leta 1865. Taškent je takrat postal center Turkestanske gubernije in se začel razvijati v moderno mesto.
Leta 1899 je v mesto prišla železniška proga in ga povezala s Kaspijskim morjem.
11. oktobra 1917 mesto prevzamejo sovjeti. Okupacija je naletela na odpor, v bojih je bil uničen zgodovinski del mesta. Od aprila 1918 Turkestansko gubernijo zamenja Turkestanska ASSR, ki kasneje pristopi v ZSSR. Leta 1930 postane Taškent njeno glavno mesto (pred tem je bil to Samarkand). U obdobju med letoma 1920 in 1940 se je začela industrializacija mesta.
26. aprila 1966 leta je mesto uničil potres jakosti 7 stopnje po Richterjevi lestvici. Brez domov je ostalo okoli 300. 000 ljudi. Obnova je zelo spremenila urbanistični plan mesta. Še večje spremembe pa je prinesla leta 1977 zgrajena podzemna železnica. leta 1985 je bil zgrajen TV stolp visok 375 m.
Leta 1991 postane Taškent glavno mesto neodvisnega Uzbekistana.
Zemljevid - Taškent (Tashkent)
Zemljevid
Dežela - Uzbekistan
Površje: nizka peščena puščava s sipinami; široke, ravninske, intenzivno namakane rečne doline vzdolž Amu Darje in Sir Darje; osušeno Aralsko jezero; polsuha travišča obdana z goratim Tadžikistanom in Kirgizistan na vzhodu.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
RU | Ruščina (Russian language) |
TG | Tadžiščina (Tajik language) |