Zemljevid - Taškent (Tashkent)

Taškent (Tashkent)
Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент [tɒʃˈkent], [tɐʂˈkʲent]) je glavno mesto Uzbekistana. Ime v prevodu pomeni tudi "Kamnito mesto". Neuradno naj bi Taškent imel 4,5 mio prebivalcev.

Na območju današnjega Taškenta je obstajalo naselje že pred našim štetjem. Takrat se je imenovalo Chach ali Chachkand. Mesto naj bi nastalo med 5. in 3. st.pr.n.št. V naslednjih stoletjih je delovalo kot trgovski center med raznimi plemeni, ki so živela u Srednji Aziji. Bil je pomembna postaja na Svilni cesti med Azijo in Evropo. V 7. st. je bil Chach središče regije, ki jo je sestavljalo 30 manjših naselij.

U 8. stoletju so Taškent osvojili Arabci in uvedli islam. V 9. st. je postal del države Samanidov iz Perzije in se je imenoval Binkath. Leta 1219 so ga uničili Džingiskanovi vojaki in nomadska ljudstva. Kasneje je bil obnovljen, vendar ne na ruševinah ampak severozahodno od njih.

Taškent je pogosto menjal vladarje in bil večkrat porušen. Večje obnove je bil deležen v času Timurjeve vladavine v 14. stoletju. Od 16. st. dalje se mesto imenuje Taškent (v prevodu kamnito mesto). Od leta 1809 je bil Taškent del Kokandskega Kanata in bil eno od največjih in najbogatejših mest Srednje Azije z okoli 100.000 prebivalci. Postal je središče trgovine med Rusi in narodi Srednje Azije.

Pomemben preobrat v zgodovini mesta se je zgodil v času zasedbe Ruskega cesarstva leta 1865. Taškent je takrat postal center Turkestanske gubernije in se začel razvijati v moderno mesto.

Leta 1899 je v mesto prišla železniška proga in ga povezala s Kaspijskim morjem.

11. oktobra 1917 mesto prevzamejo sovjeti. Okupacija je naletela na odpor, v bojih je bil uničen zgodovinski del mesta. Od aprila 1918 Turkestansko gubernijo zamenja Turkestanska ASSR, ki kasneje pristopi v ZSSR. Leta 1930 postane Taškent njeno glavno mesto (pred tem je bil to Samarkand). U obdobju med letoma 1920 in 1940 se je začela industrializacija mesta.

26. aprila 1966 leta je mesto uničil potres jakosti 7 stopnje po Richterjevi lestvici. Brez domov je ostalo okoli 300. 000 ljudi. Obnova je zelo spremenila urbanistični plan mesta. Še večje spremembe pa je prinesla leta 1977 zgrajena podzemna železnica. leta 1985 je bil zgrajen TV stolp visok 375 m.

Leta 1991 postane Taškent glavno mesto neodvisnega Uzbekistana.

 
Zemljevid - Taškent (Tashkent)
Zemljevid
Google Earth - Zemljevid - Taškent
Google Earth
OpenStreetMap - Zemljevid - Taškent
OpenStreetMap
USSR_map_NK_42-8_Tas...
5000x3805
upload.wikimedia.org
1253643086_e2297a.jp...
2780x1959
www.200stran.ru
Tashkent-Area-Map.jp...
2100x1102
mappery.com
Tashkent-Area-Map.jp...
2100x1102
www.mappery.com
Mapa-Topografico-de-...
1102x2100
mapas.owje.com
map_samarkand.jpg
1500x1533
touzbekistan.com
mapa-monumentos-sama...
1500x1533
ukraines.files.wordp...
Plan_of_Tashkent_186...
1341x1645
upload.wikimedia.org
Tashkent_City_distri...
1576x1237
upload.wikimedia.org
Tashkent-Uzbekistan-...
1438x1104
mappery.com
Tashkent-Uzbekistan-...
1438x1104
www.mappery.com
tashkent_map_carte.j...
1376x836
www.vazyvite.com
uzbekistan_rel94.jpg
1048x1080
images.nationmaster....
tashkent_map1.gif
1244x785
www.advantour.com
tashkent_map3.gif
1244x770
www.advantour.com
Uzbekistan-Defense-F...
1008x948
www.mappery.com
tashkent_map2.gif
1191x780
www.advantour.com
map_night_clubs.gif
1136x815
www.orexca.com
tashkent_map4.gif
1191x775
www.advantour.com
tashkent_palace.jpg
1077x731
orexca.com
Dežela - Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji. Na skrajnem jugu meji na Afganistan, na severu in zahodu na Kazahstan, na vzhodu na Kirgizistan in Tadžikistan ter na jugu na Turkmenistan. Leži med dvema večjima rekama, Sir Darjo (antično ime Jaxartes) na severovzhodu in Amu Darjo (antično ime Oksus) na jugozahodu in z njima delno oblikuje svoje meje. Obsega 444.103 km² površine. Avtonomna republika Karakalpakistan (Qoraqalpog'histon), ki je del Uzbekistana, se nahaja v zahodni tretjini države. V času obstoja Sovjetske zveze je bil Uzbekistan po številu prebivalcev tretja najbolj obljudena republika v Sovjetski zvezi s 27 milijoni prebivalcev.

Površje: nizka peščena puščava s sipinami; široke, ravninske, intenzivno namakane rečne doline vzdolž Amu Darje in Sir Darje; osušeno Aralsko jezero; polsuha travišča obdana z goratim Tadžikistanom in Kirgizistan na vzhodu.
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
RU Ruščina (Russian language)
TG Tadžiščina (Tajik language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Afganistan 
  •  Kazahstan 
  •  Kirgizistan 
  •  Tadžikistan 
  •  Turkmenistan