French language

French language
Dežela
  • Benin
    Benin [benín], uradno Republika Benin, je obmorska država v Zahodni Afriki, nekdaj znana kot Dahomej. Njena kratka obala se na jugu razteza vzdolž Beninskega zaliva. Država na vzhodu meji na Nigerijo, na severu na Niger in Burkino Faso ter na zahodu na Togo.

    * seznam suverenih držav
  • Burkina Faso
    Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta. Leta 1984 je bil organiziran proti stotniku Thomasu Sankari neuspeli državni udar, v katerega je bila vpletena tudi CIA. Državo so nato preimenovali tako, da zdaj v jezikih mosi in diula, ki sta glavna domorodna jezika v državi, pomeni »Dežela pokončnih ljudi«. Burkina Faso na zahodu in severu meji na Mali, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Benin, na jugu na Togo in Gano, ter na jugozahodu na Slonokoščeno obalo. Glavno mesto je Ouagadougou, ki mu domačini, Burkinabé, pravijo »Waga«.

    Po neodvisnosti od Francije leta 1960 se je država v 70. in 80. letih 20. stoletja soočala z vladno nestabilnostjo, ki so ji sledile večstrankarske volitve v zgodnjih 90. letih. Vsako leto se več tisoč kmetijskih delavcev odpravlja na jug na sezonsko delo v Slonokoščeno obalo in v Gano.
  • Burundi
    Burundi je mala celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ruando, na vzhodu in jugu na Tanzanijo ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo. Glavno mesto je Gitega.

    Kraljevino Burundi so ustanovili v 16. stoletju iz severa doseljeni vojščaki iz plemena Tutsijev, ko so si podredili domorodne Hutujce. V naslednjih stoletjih se je širila na račun šibkejših sosedov in tekmovala s sosednjo Ruando. Evropski raziskovalci in misijonarji so prispeli na to območje sredi 19. stoletja. Leta 1899, po kolonialni razdelitvi Afrike, je Burundi postal skupaj z Ruando del Nemške vzhodne Afrike. Kljub močnejši vojski pa Nemcem ni uspelo zlomiti moči kralja Mwezija Gisaba, ki je nasprotoval evropskim običajem. So pa zaradi izpostavljenosti Evropejcem domače prebivalstvo prizadele uničujoče epidemije bolezni v letih od 1905 do 1914. Leta 1916, sredi prve svetovne vojne, so ozemlje okupirale belgijske oborožene sile in ga leta 1923 zadržale kot mandatno ozemlje Lige narodov pod nazivom Ruanda - Urundi. Po drugi svetovni vojni je postalo skrbniško ozemlje Združenih narodov pod belgijsko upravo, ki je nastavila kralja iz manjšinskega plemena Tutsijev.
  • Džibuti
    Repúblika Džibúti ( Jībūtī,, afarsko Yibuuti, ) je obmorska država na Afriškem rogu v vzhodni Afriki. Džibuti na severu meji na Eritrejo, na zahodu in jugu na Etiopijo, na jugovzhodu na Somalijo, na preostanku meje pa na Rdeče morje in Adenski zaliv. Ozemlje Jemna na Arabskem polotoku loči od Džibutija le 20 km morja v prelivu Bab-el-Mandeb.

  • Ekvatorialna Gvineja
    Ekvatorialna Gvineja (uradno Republika Ekvatorialna Gvineja) je suverena država v Srednji Afriki. Na severu meji na Kamerun, na vzhodu in jugu na Gabon, na zahodu pa na Atlantski ocean. Deli Ekvatorialne Gvineje so tudi otok Bioko 40 kilometrov pred kamerunsko obalo, otok Annobon, ki leži sredi morja 595 kilometrov jugozahodno od otoka Bioko, in otok Corisco pred izlivom reke Muni, ki zaznamuje mejo z Gabonom.

  • Gabon
    Gabon, uradno Gabonska republika, je obmorska država v zahodni Srednji Afriki, ki na severu meji na Ekvatorialno Gvinejo in Kamerun, na vzhodu in jugovzhodu na Republiko Kongo, na jugozahodu in zahodu pa na Južni Atlantski ocean.

    Pred prihodom Evropejcev so ozemlje naseljevala bantujska ljudstva. Portugalski trgovci, za njimi pa še nizozemski, britanski in francoski trgovci, prispejo na to območje v 16. in 17. stoletju. Obala postane center trgovine s sužnji.
  • Gvineja
    Gvineja, uradno Republika Gvineja (République de Guinée), je obmorska država v severozahodni Afriki. Nekoč znana kot Francoska Gvineja (Guinée française), sodobno državo včasih imenujejo Gvineja Conakry po njenem glavnem mestu Conakry, da se razlikuje od drugih istoimenskih držav, kot sta Gvineja Bissau in Ekvatorialna Gvineja. Gvineja na zahodu meji na Severni Atlantski ocean in Gvinejo Bissau, na severu na Senegal in Mali, na vzhodu na Slonokoščeno obalo ter na jugu na Liberijo in Sierro Leone.

  • Kamerun
    Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.

  • Komori
    Zveza Komori (do leta 2002 Islamska zvezna republika Komori) je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom. Država sestoji iz treh ognjeniških otokov: Velikega Komorja, Mohelija in Anjouana, medtem ko je otok Mayotte pod nadzorom Francije, a ga zahtevajo Komori.

    Na območje Komorov so skozi stoletja vdirala različna ljudstva z obal Afrike, Perzijskega zaliva, Indonezije in Madagaskarja. Portugalski raziskovalci so obiskali otočje leta 1505.
  • Madagaskar
    Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu in četrti največji otok na svetu. Od vzhodne afriške obale ga ločuje Mozambiški preliv za 400 kilometrov. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, glavno mesto pa je Antananarivo. Madagaskar ima približno 20 milijonov prebivalcev. Denarna enota je ariari.

    Madagaskar se deli na tri reliefne dele:
  • Mali
    Mali, uradno Republika Mali (République de Mali), je celinska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Burkino Faso, na jugu na Slonokoščeno obalo in Gvinejo, ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo.

  • Maroko
    Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.

    Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA.
  • Mavretanija
    Mavretanija (arabsko ; uradno Islamska republika Mavretanija) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na jugozahodu na Senegal, na vzhodu in jugovzhodu na Mali, na severovzhodu na Alžirijo in na severozahodu na Maroku priključeno ozemlje Zahodne Sahare. Svoje ime je dobila po starem berberskem kraljestvu Mavretanija. Njeno glavno in največje mesto je Nouakchott; to leži ob obali Atlantika.

  • Mavricij
    Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius; ; mavricijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij; ) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega. Otok Mavricij je del Maskarenov in leži 200 km severovzhodno od francoskega otoka Reunion in 570 km zahodno-jugozahodno od otoka Rodrigues.

    Otočje je bilo poznano arabskim trgovcem že v 10. stoletju. V posesti Portugalcev je od leta 1511 do 1598, ko so ga zasedli in naselili Nizozemci. Poimenovali so ga po princu Mauriceu Nassauskem. Pod francosko upravo (1715–1810) so ga preimenovali v Île de France. Leta 1810 so otok zasedli Britanci, ga po mirovnem sporazumu v Parizu leta 1814 anektirali in uvedli svoj kolonialni režim. Leta 1829 so na otok naselili najemniške delavce s Kitajske, po ukinitvi suženjstva 1834 pa še delavce z indijske podceline, katerih potomci danes predstavljajo večino prebivalstva.
  • Mayotte
    Mayotte, polno ime Čezmorska skupnost Mayotte (francosko Collectivité départementale de Mayotte), je francoska čezmorska skupnost, ki jo sestavlja več otokov: Grande-Terre, Petite-Terre in več manjših otočkov.

    Mayotte leži v na severnem koncu Mozambiškega kanala, med Madagaskarjem in Mozambikom. Področje geografsko sodi h Komorom, politično pa je ločeno od sedemdesetih let. 29. marca 2009 so prebivalci na referendumu z veliko večino izglasovali spremembo statusa v čezmorski departma Francije.
  • Niger
    Republika Niger, ali kratko Niger, je celinska podsaharska država v Zahodni Afriki, ki se imenuje po reki Niger. Država na vzhodu meji na Čad, na severovzhodu na Libijo, na severu na Alžirijo, na zahodu na Mali in Burkino Faso, ter na jugu Benin in Nigerijo. Je najslabše razvita država na svetu. Njegovo glavno mesto je Niamey. Prebivalci so pretežno muslimani (99,3%), manj kot odstotek je kristjanov (0,3%) in animistov (0,2%).

    * seznam suverenih držav
  • Ruanda
    Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo, na jugu na Burundi, ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo.

    Najstarejši znani prebivalci te regije so pigmejsko ljudstvo Twa. Izpodrinili so jih Hutuji, bantujsko ljudstvo, te pa so v 16. stoletju pokorili od severa doseljeni Tutsiji, ki osnujejo fevdalno monarhijo, na čelo katere postavijo kralja - mwamija.
  • Sejšeli
    Sejšeli, ali uradno Republika Sejšeli so otoška država v Indijskem oceanu, 1.600 km vzhodno od celinske Afrike, severovzhodno od otoka Madagaskar. Relativno blizu sta še otoški državi Mauritius in Reunion na jugu, ter Maldivi na severovzhodu. Sestavlja jih 115 otokov.

    Strokovnjaki domnevajo, da so na Sejšele prvi stopili arabski in maldivski trgovci, ki so potovali do obal Afrike. Prvi Evropejec, ki je prispeli tam, je bil Vasco da Gama, leta 1502. Čez čas so kontrolo nad otokom prevzeli Francozi, leta 1756. Sejšeli so tako dobili svoje ime po francoskem ministru za finance, Jeanu Moreauju. Med letoma 1794 do 1810 so na oblast prišli Angleži s pogajanji za otoke. Otok se je osamosvojil 29. junija, 1976.
  • Senegal
    Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal. Na severu meji na Mavretanijo, na vzhodu na Mali, na jugu na Gvinejo in Gvinejo Bissau, na zahodu pa obkroža Gambijo in meji na Atlantski ocean.

    * seznam suverenih držav
  • Slonokoščena obala
    Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki. Na jugu leži ob Gvinejskem zalivu, po kopnem pa na zahodu meji na Liberijo in Gvinejo, na severu na Mali in Burkino Faso, ter na vzhodu na Gano.

    * Narodni park Taï
  • Srednjeafriška republika
    Srednjeafriška (Centralnoafriška) republika (prej znana kot francoska kolonija Ubangi-Shari) je privzela to ime ob neodvisnosti leta 1960. Po treh mračnih desetletjih slabega vladanja - večinoma z vojaškimi huntami - je dobila prvo civilno vlado leta 1993. Ta celinska država v Srednji Afriki na severu meji na Čad, na vzhodu na Sudan in Južni Sudan, na jugu na DR Kongo in Republiko Kongo, ter na zahodu na Kamerun.

    * Jean-Bedel Bokassa
  • Togo
    Togo, uradno Togovska republika, je majhna obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkino Faso, na vzhodu na Benin, na jugu na Beninski zaliv v Atlantskem oceanu ob katerem leži tudi glavno mesto Lomé, ter na zahodu na Gano.

    * seznam suverenih držav
  • Tunizija
    Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Nahaja se v regiji Magreb v severni Afriki in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, Cape Angela, je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo) in Sredozemsko morje (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič. Leta 2017 je imela Tunizija 11,435 milijona prebivalcev.

    Ob začetku pisane zgodovine je bila Tunizija naseljena z berberskimi plemeni. Obalo so v 10. stoletju pr. n. št. naselili Feničani. V 6. stoletju je svoj višek dosegla Kartagina, a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v vojnah z Rimom in tako to ozemlje postane ena od rimskih provinc. V 5. stoletju so se tu naselili Vandali, nakar so v 6. stoletju sem prišli še Bizantinci. Arabci so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje Aglabidov (9. stoletje) in Ziridov (od 972), berberskih naslednikov Fatimidov, je bilo posebej uspešno obdobje.
  • Vzhodni Kongo
    Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno ), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Južni Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamešati. Po površini je druga največja država Afrike, po prebivalstvu pa četrta.

    Glavno mesto je Kinšasa, ki stoji ob levem bregu reke Kongo, na nasprotnem bregu pa je Brazzaville, glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga. To je edini primer na svetu, da se večji prestolnici nahajata tako blizu skupaj (izvzemši mesto Vatikan, ki leži znotraj Rima).
  • Zahodni Kongo
    Zahodni Kongo (znan tudi kot Srednji Kongo, Kongo-Brazzaville in Kongo; ne smemo ga zamenjati z večjo vzhodno sosedo Vzhodnim Kongom, bivšim Zaire), je nekdanja francoska kolonija v zahodni Srednji Afriki. Na zahodu meji na Gabon, na severu na Kamerun in Srednjeafriško republiko, na vzhodu in na jugu na Demokratično republiko Kongo, ter na jugozahodu na angolsko eksklavo Cabinda in na Južni Atlantski ocean. Glavno mesto države je Brazzaville. Prebivalstvo se ukvarja s pridelovanjem banan, sisala in oljnih palm.

    Po neodvisnosti leta 1960 je nekdanja francoska regija Srednji Kongo postala Republika Kongo, leta 1961 pa dočakala marksistični vojaški prevrat in se leta 1969 preimenovala v Ljudsko republiko Kongo. Po razpadu Sovjetske zveze se je država postopno premikala proti večstranskarskem sistemu in leta 1992 je zavladala prva demokratično izvoljena vlada. Kratka državljanska vojna je leta 1997 na oblasti obnovila bivšega marksističnega predsednika Denisa Sassou-Nguessa.
  • Združena arabska republika
    Združena arabska republika je država, ki je nastala z združitvijo Sirije in Egipta ter je obstajala v letih 1958–1961.

    Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale komunističnega prevrata in so se obrnile na egiptovskega predsednika Naserja po pomoč. Zveza s prestolnico v Kairu je formalno nastala 1. februarja 1958. V Sirijo so prišli egiptovski vojaški in tehnični svetovalci in grožnja prevrata je bila kmalu odpravljena. Nova država se je glede oskrbe z orožjem, ironično, naslonila na Sovjetsko zvezo, ki je iskala zaveznike v hladni vojni.
  • Čad
    Čad ( [tʃa(d)]Tšād [tʃaːd] ; uradno Republika Čad) je celinska država v Srednji Afriki.

    Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«.
  • Francoska južna in antarktična ozemlja
    Francoska južna in antarktična ozemlja so čezmorsko ozemlje Francije od leta 1955. Ozemlje upravlja višji upravnik (administrateur supérieur), ki mu pomaga generalni sekretar. Sedanji upravnik je Michel Champon, ki je 21. januarja 2005 nasledil Françoisa Gardeja (ta je na položaj prišel 24. maja 2000).

    Obsegajo Otok Amsterdam, Otok svetega Pavla, Crozetove otoke in Kerguelenove otoke v južnem Indijskem oceanu, vključno s predelom Antarktike, ki ga Francija zahteva zase, Adelijino deželo (odkril jo je Jules Dumont d'Urville in jo imenoval po svoji ženi). Adelijina dežela s 500.000 km² in otoki, ki obsegajo 7781 km², nimajo stalnih prebivalcev. Leta 1997 je bilo tam približno 100 raziskovalcev, vendar njihovo število ni stalno. Francija v Adelijini deželi vzdržuje raziskovalno postajo Dumonta d'Urvillea.
  • Laos
    Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.

    * seznam suverenih držav
  • Libanon
    Libanonska republika ali Libanon je obmorska država na Bližnjem vzhodu, ki na zahodu meji na Sredozemsko morje, na severu in vzhodu na Sirijo, ter na jugu na Izrael. Libanon zahteva tudi vrnitev zemljišč južno od vasi Šeba, ki so del Golanske planote pod izraelsko zasedbo.

    Država je dobila ime po pogorju Libanon, le to pa je ime dobilo po aramejski besedi laban, ki pomeni belo in se nanaša na s snegom prekrita gorska pobočja. Iz istega korena izvira tudi arabska beseda za jogurt.
  • Sirija
    Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.

    Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.
  • Gvadelup
    Gvadelup (francosko: Guadeloupe) je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km². Spada pod Francijo in je njena čezmorska upravna enota (departma) ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi v Evropsko unijo.

  • Haiti
    Haiti, uradno Republika Haiti in prej znana kot Hayti, je država, ki se nahaja na otoku Hispaniola v otočju Velikih Antilov v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter Turkov in Caicos. otoki. Zavzema zahodne tri osmine otoka, ki si ga deli z Dominikansko republiko. Na njegovem jugozahodu leži majhen otok Navassa, ki si ga lasti Haiti, vendar je sporno kot ozemlje Združenih držav pod zvezno upravo. Haiti zavzema površino 27.750 km2 in je tretja največja država na Karibih z ocenjeno populacijo 11,4 milijona prebivalcev, zaradi česar je najbolj naseljena država na Karibih. Glavno mesto je Port-au-Prince.

    Otok je prvotno naseljevalo avtohtono ljudstvo Taíno, ki izvira iz Južne Amerike. Prvi Evropejci so prispeli 5. decembra 1492 s prvo odpravo Krištofa Kolumba, ki je sprva verjel, da je našel Indijo ali Kitajsko. Kolumb je nato ustanovil prvo evropsko naselje v Ameriki, La Navidad, na današnji severovzhodni obali Haitija. Otok je zahtevala Španija in ga poimenovala La Española, ki je bil del Španskega cesarstva do začetka 17. stoletja. Vendar pa so konkurenčne terjatve in poravnave s Francozi privedle do tega, da je bil zahodni del otoka leta 1697 odstopiljen Franciji, ki ga je kasneje preimenovala Saint-Domingue. Francoski kolonialisti so ustanovili donosne plantaže sladkornega trsa, katerega je obdelovalo ogromno sužnjev, pripeljanih iz Afrike. Na podlagi mednarodne trgovine je z njihovo pomočjo kolonija postala ena najbogatejših na svetu.
  • Martinik
    Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km². Spada pod Francijo in je njen prekomorski departma ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi pod Evropsko unijo.

  • Sveti Peter in Mihael
    Sveti Peter in Mihael je skupina majhnih otočkov blizu Nove Fundlandije. Glavna med njimi sta otoka Saint Pierre in Miquelon.

    Ti otoki pripadajo Franciji in so upravno Ozemeljska skupnost Saint Pierre in Miquelon, torej prekomorska skupnost Francije. So edini ostanek nekdanjega kolonialnega ozemlja Nova Francija.
  • Sveti Vincencij in Grenadine
    Sveti Vincencij in Grenadine so neodvisna suverena država in članica Commonwealtha v Karibskem otočju, ki jo sestavlja kup drobnih otočkov, imenovanih Grenadine, in malo večji otok Sveti Vincencij na severu. Severno od Svetega Vincencija se nahaja otok Sveta Lucija, jugozahodno od Grenadin pa otoška država Grenada, po kateri je to otočje dobilo ime.

  • Trinidad in Tobago
    Republika Trinidad in Tobago je otoška država v južnem Karibskem morju, ob venezuelski obali. Sestavljata jo dva otoka - večji in bolj naseljeni Trinidad, ter manjši in precej redkeje naseljeni Tobago. Od Združenega kraljestva se je osamosvojil leta 1962, republika pa je bila proglašena 1976.

    * seznam suverenih držav
  • Francoska Polinezija
    Francóska Polinézija (, tahitijsko Pōrīnetia Farāni) je francoski čezmorski teritorij (pays d'outre-mer ali POM) v južnem Tihem oceanu.

    Francoska Polinezija sestoji iz več kot 100 večjih in manjših otokov ter atolov, ki se razprostirajo na površini veliki kot Zahodna Evropa. Največji in najbolj poseljen otok je Tahiti, ki leži v otoški skupini Družbenih otokov. Na njem je tudi glavno mesto, Papéete. Do leta 1957 se je otočje imenovalo Francoska Oceanija (Établissements français de l'Océanie). Skupna površina otokov meri 3.998 km². Celotno otočje sestavljajo:
  • Nova Kaledonija
    Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske čezmorske države (med leti 1956 je imel status čezmorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.

    Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Združeno kraljestvo kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.
  • Wallis in Futuna
    Wallis in Futuna (uradno aliTerritoire des îles Wallis-et-Futuna, v jezikih wallisko in futunsko Uvea mo Futuna) je skupina otokov v južnem Tihem oceanu med Fidžijem in Samoo. Sestavljajo jo trije večji ognjeniški otoki in več manjših otočkov.

    Od leta 2003 je Wallis in Futuna francoska čezmorska skupnost (collectivité d'outre-mer). Med letoma 1961 in 2003 je imel status prekomorskega ozemlja (territoire d'outre-mer).
  • Francoska Gvajana
    Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki. Prav tako je Gvajana tudi francoska regija. Kot del Francije je vključena v Evropsko zvezo, njena denarna enota pa je evro. Njena površina je 86.504km², ima obalo v dolžini 378 km na Atlantiku. Na vzhodu in jugu meji na Brazilijo (673 km), na zahodu na Surinam (510 km), na severu pa na Atlantski ocean. Glavno mesto je Cayenne.

    Odkril jo je Krištof Kolumb leta 1498. Z evropskimi priseljenci je bila poseljena sto let kasneje. Leta 1947 je postala sestavni del Francije z omejeno samoupravo.