Dežela
Benin
Republika Benin (ali kratko Benin) je obmorska država v Zahodni Afriki, nekdaj znana kot Dahomej. Njena kratka obala se na jugu razteza vzdolž Beninskega zaliva. Država na vzhodu meji na Nigerijo, na severu na Niger in Burkino Faso ter na zahodu na Togo.
Kategorija:Zahodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Afriška unija *
Burkina Faso
Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta. Leta 1984 je bil organiziran proti stotniku Thomasu Sankari neuspeli državni udar, v katerega je bila vpletena tudi CIA. Državo so nato preimenovali tako, da zdaj v jezikih mosi in diula, ki sta glavna domorodna jezika v državi, pomeni »Dežela pokončnih ljudi«. Burkina Faso na zahodu in severu meji na Mali, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Benin, na jugu na Togo in Gano, ter na jugozahodu na Slonokoščeno obalo. Glavno mesto je Ouagadougou, ki mu domačini, Burkinabé, pravijo »Waga«.
Po neodvisnosti od Francije leta 1960 se je država v 70. in 80. letih 20. stoletja soočala z vladno nestabilnostjo, ki so ji sledile večstrankarske volitve v zgodnjih 90. Vsako leto se več tisoč kmetijskih delavcev odpravlja na jug na sezonsko delo v Slonokoščeno obalo in v Gano.
Burundi
Ubumwe, Ibikorwa, Amajambere (kirundsko)
Unité, Travail, Progrès (francosko)
Demokratična republika Kongo
Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno ), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamešati.
Glavno mesto je Kinšasa, ki stoji ob levem bregu reke Kongo, na nasprotnem bregu pa je Brazzaville, glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga. To je edini primer na svetu, da se večji prestolnici nahajata tako blizu skupaj (izvzemši mesto Vatikan, ki leži znotraj Rima).
Džibuti
Repúblika Džibúti ( Jībūtī, ) je obmorska država na Afriškem rogu v vzhodni Afriki. Džibuti na severu meji na Eritrejo, na zahodu in jugu na Etiopijo, na jugovzhodu na Somalijo, na preostanku meje pa na Rdeče morje in Adenski zaliv. Ozemlje Jemna na Arabskem polotoku loči od Džibutija le 20 km morja v prelivu Bab-el-Mandeb.
Kategorija:Vzhodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Arabska liga Kategorija:Afriška unija * Kategorija:Ustanovitve leta 1977 Kategorija:1977 v politiki
Ekvatorialna Gvineja
Ekvatorialna Gvineja (uradno Republika Ekvatorialna Gvineja) je suverena država v Srednji Afriki. Na severu meji na Kamerun, na vzhodu in jugu na Gabon, na zahodu pa na Atlantski ocean. Del Ekvatorialne Gvineje sta tudi otok Bioko 40 kilometrov pred kamerunsko obalo in otok Annobon, ki leži sredi morja 595 kilometrov jugozahodno od otoka Bioko.
Kategorija:Afriška unija Kategorija:Špansko govoreče države Kategorija:Frankofonske države * Kategorija:Portugalsko govoreče države Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte
Gabon
Gabonska republika (ali le Gabon) je obmorska država v zahodni Srednji Afriki, ki na severu meji na Ekvatorialno Gvinejo in Kamerun, na vzhodu in jugovzhodu na Republiko Kongo, na jugozahodu in zahodu pa na Južni Atlantski ocean.
Pred prihodom Evropejcev so ozemlje naseljevala bantujska ljudstva. Portugalski trgovci, za njimi pa še nizozemski, britanski in francoski trgovci, prispejo na to območje v 16. in 17. stoletju. Obala postane center trgovine s sužnji.
Gvineja
Republika Gvineja je obmorska država v severozahodni Afriki. Gvineja na zahodu meji na Severni Atlantski ocean in Gvinejo Bissau, na severu na Senegal in Mali, na vzhodu na Slonokoščeno obalo ter na jugu na Liberijo in Sierro Leone.
Kategorija:Zahodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Afriška unija *
Kamerun
Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.
Komori
Zveza Komori (do leta 2002 Islamska zvezna republika Komori) je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom. Država sestoji iz treh ognjeniških otokov: Velikega Komorja, Mohelija in Anjouana, medtem ko Mayotte zahtevajo Komori, a je pod nadzorom Francije.
Na območje Komorov so skozi stoletja vdirala različna ljudstva z obal Afrike, Perzijskega zaliva, Indonezije in Madagaskarja. Portugalski raziskovalci so obiskali otočje leta 1505.
Madagaskar
Madagaskar je četrti največji otok na svetu.Od vzhodne Afriške obale ga ločuje Mozambiški preliv za 400 kilometrov.
Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, Glavno mesto pa je Antananarivo.
Mali
Mali je celinska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Burkino Faso, na jugu na Slonokoščeno obalo in Gvinejo, ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo.
Prebivalstvo sestavlja več kot 20 etničnih skupin, prevladujejo plemena iz sudanske skupine: Bambari, Mandinki, Soninki, Senufi, Dogoni in drugi.
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.
Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA.
Mauritius
Mavricij ali Mauritius (tudi Mauricius; ; mauritijskokreolsko Moris), uradno Republika Mavricij; ) je otoška država ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, okrog 900 kilometrov vzhodno od Madagaskarja. Republika poleg otoka Mauritius obsega tudi otoke Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega. Otok Mavricij je del Maskarenov in leži 200 km severovzhodno od francoskega otoka Reunion in 570 km zahodno-jugozahodno od otoka Rodrigues.
Otočje je bilo poznano arabskim trgovcem že v 10. stoletju. V posesti Portugalcev je od leta 1511 do 1598, ko so ga zasedli in naselili Nizozemci. Poimenovali so ga po princu Mauriceu Nassauskem. Pod francosko upravo (1715–1810) so ga preimenovali v Île de France. Leta 1810 so otok zasedli Britanci, ga po mirovnem sporazumu v Parizu leta 1814 anektirali in uvedli svoj kolonialni režim. Leta 1829 so na otok naselili najemniške delavce s Kitajske, po ukinitvi suženjstva 1834 pa še delavce z indijske podceline, katerih potomci danes predstavljajo večino prebivalstva.
Mavretanija
Mavretanija (arabsko ; uradno Islamska republika Mavretanija) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na jugozahodu na Senegal, na vzhodu in jugovzhodu na Mali, na severovzhodu na Alžirijo in na severozahodu na Maroku priključeno ozemlje Zahodne Sahare. Svoje ime je dobila po starem berberskem kraljestvu Mavretanija. Njeno glavno in največje mesto je Nouakchott; to leži ob obali Atlantika.
Mayotte
Mayotte, polno ime Čezmorska skupnost Mayotte (francosko Collectivité départementale de Mayotte), je francoska čezmorska skupnost, ki jo sestavlja več otokov: Grande-Terre, Petite-Terre in več manjših otočkov.
Mayotte leži v na severnem koncu Mozambiškega kanala, med Madagaskarjem in Mozambikom. Področje geografsko sodi h Komorom, politično pa je ločeno od sedemdesetih let. 29. marca 2009 so prebivalci na referendumu z veliko večino izglasovali spremembo statusa v čezmorski departma Francije.
Niger
Republika Niger ali kratko Niger je celinska podsaharska država v Zahodni Afriki, ki se imenuje po reki Niger. Država na vzhodu meji na Čad, na severovzhodu na Libijo, na severu na Alžirijo, na zahodu na Mali in Burkino Faso, ter na jugu na Benin in Nigerijo. Je najslabše razvita država na svetu.
Kategorija:Zahodnoafriške države Kategorija:Celinske države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Afriška unija *
Republika Kongo
Zahodni Kongo (znan tudi kot Srednji Kongo, Kongo-Brazzaville in Kongo; ne smemo ga zamenjati z večjo vzhodno sosedo Vzhodnim Kongom, bivšim Zaire), je nekdanja francoska kolonija v zahodni Srednji Afriki. Na zahodu meji na Gabon, na severu na Kamerun in Srednjeafriško republiko, na vzhodu in na jugu na Demokratično republiko Kongo, ter na jugozahodu na angolsko eksklavo Cabinda in na Južni Atlantski ocean. Glavno mesto države je Brazzaville.
Reunion
Reunion (francosko La Réunion) je otok in francoski čezmorski departma (département d'outre-mer, ali DOM), ki se nahaja v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja, okrog 200 km jugozahodno od Mauritiusa, ki je njegov najbližji otok.
Ima 837,868 prebivalcev (Januar 2012).
Ruanda
Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji na Ugando, na vzhodu na Tanzanijo, na jugu na Burundi, ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo.
Najstarejši znani prebivalci te regije so pigmejsko ljudstvo Twa. Izpodrinili so jih Hutuji, bantujsko ljudstvo, te pa so v 16. stoletju pokorili od severa doseljeni Tutsiji, ki osnujejo fevdalno monarhijo, na čelo katere postavijo kralja - mwamija.
Sejšeli
Sejšeli, ali uradno Republika Sejšeli so otoška država v Indijskem oceanu, 1.600 km vzhodno od celinske Afrike, severovzhodno od otoka Madagaskar. Relativno blizu sta še otoški državi Mauritius in Reunion na jugu, ter Maldivi na severovzhodu. Sestavlja jih 115 otokov.
Strokovnjaki domnevajo, da so na Sejšele prvi stopili arabski in maldivski trgovci, ki so potovali do obal Afrike. Prvi Evropejec, ki je prispeli tam, je bil Vasco da Gama, leta 1502. Čez čas so kontrolo nad otokom prevzeli Francozi, leta 1756. Sejšeli so tako dobili svoje ime po francoskem ministru za finance, Jeanu Moreauju. Med letoma 1794 do 1810 so na oblast prišli Angleži s pogajanji za otoke. Otok se je osamosvojil 29. junija, 1976.
Senegal
Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal. Na severu meji na Mavretanijo, na vzhodu na Mali, na jugu na Gvinejo in Gvinejo Bissau, na zahodu pa obkroža Gambijo in meji na Atlantski ocean.
Kategorija:Zahodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Afriška unija *
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki. Na jugu leži ob Gvinejskem zalivu, po kopnem pa na zahodu meji na Liberijo in Gvinejo, na severu na Mali in Burkino Faso, ter na vzhodu na Gano.
*Narodni park Taï
Srednjeafriška republika
Srednjeafriška republika (prej znana kot francoska kolonija Ubangi-Shari) je privzela to ime ob neodvisnosti leta 1960. Po treh mračnih desetletjih slabega vladanja - večinoma z vojaškimi huntami - je dobila prvo civilno vlado leta 1993. Ta celinska država v Srednji Afriki na severu meji na Čad, na vzhodu na Sudan in Južni Sudan, na jugu na DR Kongo in Republiko Kongo, ter na zahodu na Kamerun.
Togo
Republika Togo je majhna obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkino Faso, na vzhodu na Benin, na jugu na Beninski zaliv v Atlantskem oceanu ob katerem leži tudi glavno mesto Lomé, ter na zahodu na Gano.
Kategorija:Zahodnoafriške države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Afriška unija *
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Nahaja se v regiji Magreb v severni Afriki in pokriva površino 165 000. kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, Cape Angela, je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo) in Sredozemsko morje (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič. Leta 2017 je imela Tunizija 11,435 milijona prebivalcev.
Tunizija je republika z močnim predsedniškim sistemom, ki je sicer enostrankarski.
Združena arabska republika
Združena arabska republika je država, ki je nastala z združitvijo Sirije in Egipta ter je obstajala v letih 1958–1961.
Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale komunističnega prevrata in so se obrnile na egiptovskega predsednika Naserja po pomoč.
Čad
Čad (arabsko تشاد ; francosko Tchad; uradno Republika Čad) je kopenska država v Srednji Afriki.
Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«.
Francoske južne in antarktične dežele
Francoska južna in antarktična ozemlja so čezmorsko ozemlje Francije od leta 1955.
Ozemlje upravlja višji upravnik (administrateur supérieur), ki mu pomaga generalni sekretar.
Kambodža
Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.
Njeno glavno mesto je Phnom Penh.
Laos
Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.
Kategorija:Indokitajski polotok Kategorija:Jugovzhodnoazijske države Kategorija:Frankofonske države Kategorija:Bivše francoske kolonije Kategorija:Zveza jugovzhodnih azijskih držav *
Libanon
Libanonska republika ali Libanon je obmorska država na Bližnjem vzhodu, ki na zahodu meji na Sredozemsko morje, na severu in vzhodu na Sirijo, ter na jugu na Izrael. Libanon zahteva tudi vrnitev zemljišč južno od vasi Šeba, ki so del Golanske planote pod izraelsko zasedbo.
Država je dobila ime po pogorju Libanon, le to pa je ime dobilo po aramejski besedi laban, ki pomeni belo in se nanaša na s snegom prekrita gorska pobočja. Iz istega korena izvira tudi arabska beseda za jogurt.
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.
Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.
Vietnam
Socialistična republika Vietnam (vietnamsko Cộng hòa Xã hội Chủ nghĩa Việt Nam) je obmorska država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema vzhodni del polotoka Indokina. Na severu meji na Kitajsko, na zahodu na Laos in Kambodžo, na vzhodu pa na morski Tonkinški zaliv. Z nekaj več kot 85 milijoni prebivalcev je 13. najbolj naseljena država na svetu. Njeno glavno mesto je Hanoj.
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v Severozahodni Evropi. Na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu pa na Luksemburg in Francijo. Obsega 30.538 km² in ima okrog 10,5 milijona prebivalcev. Je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije in gosti številne institucije, ki so potrebne za njeno nemoteno delovanje. Skupaj z svojima sosedama, Nizozemsko in Luksemburgom, tvori skupnost Beneluks. Zaradi svoje lege, čez državo namreč poteka pomembna evropska jezikovna meja, sta se v državi oblikovali dve pomembni jezikovni skupini. Flamska kjer ljudje večinoma govorijo nizozemsko, ter Valonska kjer ljudje govorijo večinoma francosko. Obstaja pa še manjša skupina nemško govorečih prebivalcev. Prav zaradi teh jezikovnih in kulturnih razlik je v državi nenehno prihajalo do političnih sporov, ki jim še danes ni videti konca.
Belgija spada med manjše evropske države, hkrati pa med najgosteje naseljene in bogatejše. Zaradi svoje ugodne lege se je Belgija že od srednjega veka razvijala v trgovsko in industrijsko deželo. Prav zaradi te lege pa je postala tudi tarča številnih osvajanj in bitk, ki so krvavo zaznamovale evropsko in belgijsko zgodovino.
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je ustanovna članica Evropske unije.
Grčija
Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je sredozemska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčija velja za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širil prek treh celin.
Leži v severnem zmerno toplem pasu.
Guernsey
Bailiwick of Guernsey je otok ob obali Francije, ki spada pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva. Poleg samega otoka Guernsey vključuje še Alderney, Sark, Herm in druge manjše otoke. Skupaj z Jerseyem spada v skupino Kanalskih otokov, ki jih je med 2. svetovno vojno zasedel Tretji rajh. Po francosko se mu reče Guernesey.
Italija
Italija (uradno Repubblica italiana, Italijanska republika) je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja. Campione d'Italia (2,6 km²) je edina italijanska eksklava v Švici.
Današnja država, ki je nastala v sredini 19. stoletja z združitvijo razdrobljenih državic na Apeninskem polotoku, je po ureditvi demokratična parlamentarna republika. Sodi med visoko razvite države in je regionalno pomembna sila, ustanovna članica Evropske unije ter članica zveze NATO, skupine G8 in skupine G20.
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (,kratko Lúksemburg) je majhna celinska država v Zahodni Evropi. Meji na Belgijo, Francijo in Nemčijo. Luksemburg obsega približno 2586 km² in ima manj kot pol milijona prebivalcev.
Luksemburg, ki mu vlada veliki vojvoda, je parlamentarna reprezentativna demokracija z ustavno monarhijo. Gre za edino še preostalo suvereno veliko vojvodstvo. Država ima zelo razvito gospodarstvo in je po bruto domačem proizvodu na prebivalca na 1. mestu. Njen zgodovinski in strateški pomen sega v rimske čase, ko je bila na njenem ozemlju zgrajena utrdba, v zgodnjem srednjem veku pa je tu stal frankovski grad.
Monako
Kneževina Monako (tudi samo Monako, ali v krajevnem narečju Munegu) je druga najmanjša država na svetu. Gre za ozek pas ozemlja, stisnjenega med Sredozemsko morje in Francijo. Leži na Rivieri ali Azurni obali. Od Italijanske meje je oddaljen 10,6 kilometra oziroma 14,7 po avtocesti.
Monako je najgosteje naseljena država na svetu, sestavlja pa jo predvsem staro mesto Monako in pozneje pozidana območja, kot je igralniški Monte Carlo. Zaradi prenaseljenosti so napori države usmerjeni k pridobivanju kopnega na račun morja in k urejanju infrastrukture tako, da železnica skozi Monako večinoma poteka pod zemljo. Ker vodi Monako do fizičnih oseb ugodno davčno politiko, se tu naseljuje veliko bogatašev.
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, uradno ), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom. Po ureditvi je teokratična absolutna volilna monarhija. Vatikan je uradno prebivališče papeža in ozemlje Svetega sedeža, ki z governatoratom predstavlja njegovo osrednjo oblast. Kot suverena država Vatikan zagotavlja papežu polno samostojnost in ga ščiti pred zunanjim političnim vplivom. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. V Vatikanu se nahaja najpomembnejša rimskokatoliška cerkev na svetu, bazilika svetega Petra, ki je eno najpomembnejših romarskih središč sveta.
Švica
Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.
Guadeloupe
Gvadelup (francosko: Guadeloupe) je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km².
Spada pod Francijo in je njena čezmorska upravna enota (departma) ter hkrati regija.
Haiti
Haiti je otoška država, ki leži na zahodni tretjini otoka Hispaniola v Karibskem morju, jugovzhodno od Kube. Ta nekdanja francoska kolonija je bila ena od prvih držav za ZDA v Amerikah, ki so razglasile samostojnost. Haiti se trenutno nahaja v stanju anarhije po uporu proti predsedniku Haitija leta 2004, državo pa je v začetku leta 2010 močno prizadel še katastrofalni potres.
Haiti leži v območju tropsko- pasatske klime. Povprečna letna temperatura dosega 25 °C. Mesečna nihanja temperature se gibljejo med +14 °C minimalno in +38 °C maksimalno. Količina padavin je v dolinah otoka do 500 mm/letno, v višje ležečih področjih otoka pa do 2500 mm/letno. Ločimo dve deževni dobi, prva je med mesecem aprilom in junijem, druga je med septembrom in novembrom. V ostalih mesecih prevladuje pretežno suho in toplo vreme. Nevihtno obdobje z rušilnimi hurikani je večinoma od junija do septembra.
Kanada
Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.
Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.
Martinik
Martinique je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km².
Spada pod Francijo in je njen prekomorski departma ter hkrati regija.
Saint Pierre in Miquelon
Saint Pierre in Miquelon je skupina majhnih otočkov blizu Nove Fundlandije. Glavna med njimi sta otoka Saint Pierre in Miquelon.
Ti otoki pripadajo Franciji in so upravno Ozemeljska skupnost Saint Pierre in Miquelon, torej prekomorska skupnost Francije. So edini ostanek nekdanjega kolonialnega ozemlja Nova Francija.
Sveti Vincent in Grenadini
Sveti Vincencij in Grenadine so neodvisna suverena država in članica Commonwealtha v Karibskem otočju, ki jo sestavlja kup drobnih otočkov, imenovanih Grenadine, in malo večji otok Sveti Vincencij na severu. Severno od Svetega Vincenta je otok Sveta Lucija, jugozahodno od Grenadinov pa otoška država Grenada, po kateri so otoki dobili ime.
Trinidad in Tobago
Republika Trinidad in Tobago je otoška država v južnem Karibskem morju, ob venezuelski obali. Sestavljata jo dva otoka - večji in bolj naseljeni Trinidad, ter manjši in precej redkeje naseljeni Tobago.
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih. Država se razteza med Atlantikom na vzhodu ter Tihim oceanom na zahodu in si deli severno mejo s Kanado ter južno z Mehiko. Njena prestolnica je Washington, D.C.
Deželo zaznamuje več osnovnih dejavnikov: geografske značilnosti te tretje največje države na svetu, zgodovina, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja družbo, kultura s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, gospodarstvo in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na vojaški, gospodarski, kulturni in politični ravni v svetu, je po propadu Sovjetske zveze govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni supersili.
Francoska Polinezija
Francóska Polinézija (, tahitijsko Pōrīnetia Farāni) je francoski čezmorski teritorij (pays d'outre-mer ali POM) v južnem Tihem oceanu.
Francoska Polinezija sestoji iz več kot 100 večjih in manjših otokov ter atolov, ki se razprostirajo na površini veliki kot Zahodna Evropa. Največji in najbolj poseljen otok je Tahiti, ki leži v otoški skupini Družbenih otokov. Na njem je tudi glavno mesto, Papéete. Do leta 1957 se je otočje imenovalo Francoska Oceanija (Établissements français de l'Océanie). Skupna površina otokov meri 3.998 km². Celotno otočje sestavljajo:
Nova Kaledonija
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske čezmorske države (med leti 1956 je imel status čezmorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.
Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Združeno kraljestvo kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.
Vanuatu
Republika Vanuatu je država v Južnem Tihem oceanu. Arhipelag se nahaja kakšnih 1750 km vzhodno od Avstralije, 500 km severovzhodno od Nove Kaledonije, zahodno od Fidžija in južno od Salomonovih otokov.
Wallis in Futuna
Wallis in Futuna (uradno aliTerritoire des îles Wallis-et-Futuna, v jezikih Fakauvea in Fakafutuna: Uvea mo Futuna) je skupina otokov v južnem Tihem oceanu med Fidžijem in Samoo. Sestavljajo jo trije večji ognjeniški otoki in več manjših otočkov.
Od leta 2003 je Wallis in Futuna francoska čezmorska skupnost (collectivité d'outre-mer). Med letoma 1961 in 2003 je imel status prekomorskega ozemlja (territoire d'outre-mer).
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom. Na vzhodu meji na Urugvaj in Brazilijo, na severu na Paragvaj in Bolivijo ter na zahodu na Čile. Z 2.791.810 km² površine je druga največja država v Južni Ameriki in osma na svetu. Uradni jezik je španščina.
Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (Islas Malvinas, 12.173 km²), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke (3,903 km²) ter del Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Prav tako je Gvajana tudi francoska regija.
