Irska gelščina

Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 1,6 milijona govorcev po svetu, od katerih jih večina živi na Irskem (Éire).

Najstarejša pričevanja o irski gelščini so iz obdobja od 5. do 8. stoletja. Pretežno so to napisi na grobovih v posebni ogamski pisavi. Do 17. stoletja je bila irska gelščina praktično edini jezik sporazumevanja na irskem otoku, saj so se celo prvi angleški priseljenci, ki so prišli tja v 12. stoletju, razmeroma zgodaj pokeltili. Položaj gelščine se je utrdil zlasti v 16. stoletju, ko jo je rimokatoliška cerkev močno podprla nasproti »protestantski« angleščini. V začetku 17. stoletja je angleški kralj Jakob I. zasegel zemljo upornih klanskih poglavarjev v Ulstru in tam naselil 200.000 kolonistov s Škotskega nižavja in Anglije. Ti so bili angleško govoreči in protestanti. Ulster je kmalu postal gospodarsko najbolj razvit del Irske, s tem pa je na veljavi dobivala angleščina. Leta 1803 je z zakonom o enotnosti (Act of Union) Irska postala del Združenega kraljestva. Irsko gelščino so izgnali iz šol in jo prepovedali. Že v začetku 20. stoletja je bila angleščina edini jezik sporazumevanja kar 85 odstotkom prebivalstva. Ko se je leta 1921 Irska osamosvojila, je gelščina postala simbol narodne samobitnosti. Razglašena je bila za uradni jezik in ima danes močno podporo v šolskem sistemu. Pravih govorcev irske gelščine je danes največ na jugu in jugozahodu irskega otoka.

Dežela
  • Irska
    Irska je tretji največji otok v Evropi. Leži na zahodni strani Irskega morja ob otoku Velika Britanija in spada v skupino Britanskega otočja. Upravno si ga delita dve državi, na jugu Republika Irska, na severu pa avtonomna regija Združenega kraljestva Severna Irska. Skupno živi na otoku nekaj manj kot 6 milijonov prebivalcev.

    Irska ima milo, vlažno, stalno podnebje. Na podnebje močno vplivajo topli zalivski tok (prinaša visoke temperature in veliko padavin) in zahodni zimski vetrovi. Največ padavin je na zahodni obali, to je 2500 mm, v nižjih delih centralne Irske pa le 750 mm. Irsko oblivajo Irsko, Severno in Keltsko morje, Rokavski preliv in Atlantski ocean.