Jezik - Perzijščina

Perzijščina (فارسی, Fārsi ) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov. Najbolj je razširjena v Iranu, Afganistanu, Tadžikistanu, Uzbekistanu ter v manjši meri v Armeniji, Iraku, Bahrajnu in Omanu. Je drugi najbolj množični jezik v blogosferi.

Perzijščina je naslednica srednje perzijščine, uradnega in liturgičnega jezika sasanidske Perzije, ki se je razvila iz stare perzijščine, jezika Perzijskega imperija iz časa Ahemenidov. Značilnost perzijščine je, da ima več standardnih različic. Njena slovnica je podobna mnogim sodobnim evropskim jezikom. Velja za umetniški in znanstveni jezik vzhodne polovice muslimanskega sveta.

Perzijščina je pomembno vplivala na jezike v svoji zemljepisni soseščini, še posebej na turške jezike v Srednji Aziji, Kavkazu in Anatoliji, na sosednje iranske jezike, kot tudi na armenščino in arabščino. Vplivala je tudi na indoarijske jezike, še posebej urdu, hindi, pandžabščino, sindščino in bengalščino.

Novi perzijski jezik datira od trenutka uvedbe arabske abecede okoli leta 650, ko je, v času začetkov islamskega vpliva, privzel veliko število arabskih besed in prerasel v izjemno bogat jezik. Perzijski jezik je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da izobraženi Iranec lahko bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.

Afganistan

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji. Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Površina meri 625.225 km².

Afganistan je že stoletje prizorišče rednih krvavih spopadov, kot t. i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami, ki so se pričeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919 in dosegli vrhunec s sovjetsko-afganistansko vojno med hladno vojno konec 1970. let, v kateri je umrlo milijon Afganistancev. Spopadi so se nadaljevali z državljansko vojno in vzponom ter kasnejšim padcem ekstremistične talibske vlade, ki ji je sledila še vedno trajajoča invazija zahodnih sil pod vodstvom Združenih držav Amerike. Proti različnim skupinam talibskih upornikov se zdaj bojujejo državne sile s podporo mednarodne misije ISAF. Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu, od koder prihaja veliko število beguncev in iskalcev

Bahrajn

Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.

Zahodno od nje leži Saudova Arabija, ki jo z Bahrajnom povezuje Nasip kralja Fahda (uradno odprt 25. novembra 1986), južno na drugi strani Bahrajnskega zaliva pa Katar.

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji. Iran je islamska republika. Do leta 1935 je bil znan kot Perzija. Na vzhodu meji na Pakistan in Afganistan, na severovzhodu na Turkmenistan, na severu na Kaspijsko jezero in Azerbajdžan, na severozahodu na Armenijo, na zahodu na Turčijo in Irak, na jugu pa na vodovje Perzijskega zaliva in Omanskega zaliva.

Iran je večkulturna država s številnimi etničnimi in jezikovnimi skupinami. Največji so Perzijci (61%), Azerbajdžani (16%), Kurdi (10%) in Lur (6%).

Združeni arabski emirati

Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so z nafto bogata obmorska puščavska država na jugovzhodu Arabskega polotoka, ki na severu meji na Perzijski zaliv, na severovzhodu na Omanski zaliv in Oman, na katerega meji tudi na vzhodu, na jugu in zahodu pa na Saudovo Arabijo. Na severozahodu je le kakšnih 20 km po morju oddaljena od obale Katarja.

Združeni arabski emirati ( ali na kratko ZAE ) so obmorska puščavska država.