Pandemija covida-19
Pandemija covida-19 ali pandemija koronavirusne bolezni 2019 je trenutni globalni izbruh covida-19, ki jo povzroča koronavirus sindroma akutne respiratorne stiske 2 (SARS-CoV-2). Nalezljiva bolezen je izbruhnila decembra 2019 v mestu Vuhan v kitajski provinci Hubej. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi širjenja 30. januarja 2020 razglasila javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti, 11. marca 2020 pa ga je označila za pandemijo. Na dan je bilo potrjenih več kot primerov bolezni COVID-19 v več kot 200 državah in ozemljih, umrlo je več kot ljudi, po dotlej zbranih podatkih je ljudi ozdravelo. 30. maja 2020 je število potrjeno okuženih po vsem svetu preseglo 6 milijonov.
Virus se prenaša ob bližnjem stiku in s kapljicami sline ter nosnih izločkov, ki jih človek izloča v okolje ob kašljanju, kihanju ter govorjenju. Te drobne kapljice se izločajo tudi pri dihanju, a v tem primeru hitro padejo proti tlom in se ne širijo po zraku na daljše razdalje. Oseba se lahko okuži tudi tako, da se dotakne kontaminirane površine in nato svojih oči, nosa ali ust. Virus je obstojen do nekaj dni na trdnih površinah. Oboleli je najbolj kužen prve tri dni po pojavu simptomov, vendar je prenos možen že pred pojavom simptomov in v kasnejših fazah bolezni. Čas med izpostavljenostjo in pojavom simptomov je običajno okrog pet dni, sega pa vse od dva do 14 dni. Običajni simptomi so vročina, suh kašelj in zadihanost, med komplikacijami pa sta pljučnica in sindrom akutne dihalne stiske (ARDS). V začetnih fazah pandemije ni bilo cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravila za zdravljenje bolezni COVID-19, zato je bilo zdravljenje simptomatsko in podporno. Najbolj priporočeni preventivni ukrepi so umivanje rok, pokrivanje ust ob kašljanju oz. kihanju, držanje fizične razdalje od drugih ljudi in opazovanje ter samoizolacija za vse, ki pri sebi sumijo na okužbo.
Za zajezitev širjenja virusa so po številnih delih sveta uvedli omejitve potovanj, karantene, policijske ure, zapiranje javnih ustanov, nadzor nad tveganjem na delovnem mestu in prestavitve ali odpovedi javnih dogodkov. Med ukrepi so državne ali regionalne karantene (začenši s popolnim zaprtjem Hubeja), policijska ura na Kitajskem in v Južni Koreji, zapiranje meja oz. omejevanje prihoda popotnikov, preverjanje zdravja na letališčih in železniških postajah ter prepovedi zapuščanja države. Tudi v Sloveniji, kjer je bil prvi primer okužbe odkrit 4. marca 2020, je vlada zaradi širjenja pandemije uvedla prepoved zbiranja in gibanja na javnih mestih (z izjemami), zaprla vse vzgojno-izobraževalne ustanove in ustavila javni potniški promet.
Pandemija je že povzročila hude socialno-ekonomske motnje po vsem svetu, prestavitev ali odpoved pomembnih športnih, verskih in kulturnih dogodkov ter strah pred pomanjkanjem, ki je ponekod sprožil panično nakupovanje. V več kot 160 državah so zaprli šole in univerze, bodisi na lokalni, bodisi na državni ravni, kar ovira šolanje skoraj 90 odstotkov učencev na svetu. Hkrati so se začele po svetovnem spletu širiti številne dezinformacije in teorije zarote o virusu, zabeleženi pa so bili tudi posamezni ksenofobni izpadi, usmerjeni proti Kitajcem oz. ljudem z vzhodnoazijskim izgledom, kot tudi tujcem iz drugih žarišč bolezni po svetu.
31. decembra 2019 je zdravstveni urad v kitajskem Vuhanu poročal o skupku primerov pljučnice neznanega vzroka, zato je bila v začetku januarja 2020 sprožena preiskava. Večino primerov so povezali z veleprodajno tržnico z morsko hrano Huanan, kjer prodajajo tudi žive divje živali, zato predvidevajo, da je virus zoonotičen – na človeka je preskočil z živali. Novoodkriti virus, ki je soroden netopirskim koronavirusom in SARS-koronavirusu, je dobil oznako SARS-CoV-2
Prvi znani okuženi, pri katerem so se pojavili simptomi, je zbolel 1. decembra 2019 in ni bil povezan s kasnejšim skupkom primerov. Od kasneje prepoznanega skupka sta imeli dve tretjini obolelih povezavo s tržnico. Kitajske oblasti so zaradi hitrega širjenja uvedle strogo karanteno za mesto Vuhan in jo kasneje razširile na 15 mest v provinci Hubej. Kasneje so bili sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja tudi v številnih drugih mestih, po oceni naj bi bilo bolj ali manj strogim omejitvam gibanja na javnih površinah podvrženo 760 milijonov ljudi ali več kot polovica kitajskega prebivalstva.
Konec februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija poročala, da se je širjenje bolezni na Kitajskem upočasnilo, nenadoma pa se je epidemija začela hitro širiti v Italiji, Iranu in Južni Koreji. 26. februarja je število novih potrjenih primerov izven Kitajske prvič preseglo število znotraj Kitajske. 2. aprila 2020 je število uradno potrjenih primerov po svetu preseglo milijon, 15. aprila 2 milijona, 27. aprila 3 milijone (od tega milijon v ZDA), 8. maja 4 milijone, 21. maja 5 milijonov in 30. maja 6 milijonov.
Virus se prenaša ob bližnjem stiku in s kapljicami sline ter nosnih izločkov, ki jih človek izloča v okolje ob kašljanju, kihanju ter govorjenju. Te drobne kapljice se izločajo tudi pri dihanju, a v tem primeru hitro padejo proti tlom in se ne širijo po zraku na daljše razdalje. Oseba se lahko okuži tudi tako, da se dotakne kontaminirane površine in nato svojih oči, nosa ali ust. Virus je obstojen do nekaj dni na trdnih površinah. Oboleli je najbolj kužen prve tri dni po pojavu simptomov, vendar je prenos možen že pred pojavom simptomov in v kasnejših fazah bolezni. Čas med izpostavljenostjo in pojavom simptomov je običajno okrog pet dni, sega pa vse od dva do 14 dni. Običajni simptomi so vročina, suh kašelj in zadihanost, med komplikacijami pa sta pljučnica in sindrom akutne dihalne stiske (ARDS). V začetnih fazah pandemije ni bilo cepiva ali specifičnega protivirusnega zdravila za zdravljenje bolezni COVID-19, zato je bilo zdravljenje simptomatsko in podporno. Najbolj priporočeni preventivni ukrepi so umivanje rok, pokrivanje ust ob kašljanju oz. kihanju, držanje fizične razdalje od drugih ljudi in opazovanje ter samoizolacija za vse, ki pri sebi sumijo na okužbo.
Za zajezitev širjenja virusa so po številnih delih sveta uvedli omejitve potovanj, karantene, policijske ure, zapiranje javnih ustanov, nadzor nad tveganjem na delovnem mestu in prestavitve ali odpovedi javnih dogodkov. Med ukrepi so državne ali regionalne karantene (začenši s popolnim zaprtjem Hubeja), policijska ura na Kitajskem in v Južni Koreji, zapiranje meja oz. omejevanje prihoda popotnikov, preverjanje zdravja na letališčih in železniških postajah ter prepovedi zapuščanja države. Tudi v Sloveniji, kjer je bil prvi primer okužbe odkrit 4. marca 2020, je vlada zaradi širjenja pandemije uvedla prepoved zbiranja in gibanja na javnih mestih (z izjemami), zaprla vse vzgojno-izobraževalne ustanove in ustavila javni potniški promet.
Pandemija je že povzročila hude socialno-ekonomske motnje po vsem svetu, prestavitev ali odpoved pomembnih športnih, verskih in kulturnih dogodkov ter strah pred pomanjkanjem, ki je ponekod sprožil panično nakupovanje. V več kot 160 državah so zaprli šole in univerze, bodisi na lokalni, bodisi na državni ravni, kar ovira šolanje skoraj 90 odstotkov učencev na svetu. Hkrati so se začele po svetovnem spletu širiti številne dezinformacije in teorije zarote o virusu, zabeleženi pa so bili tudi posamezni ksenofobni izpadi, usmerjeni proti Kitajcem oz. ljudem z vzhodnoazijskim izgledom, kot tudi tujcem iz drugih žarišč bolezni po svetu.
31. decembra 2019 je zdravstveni urad v kitajskem Vuhanu poročal o skupku primerov pljučnice neznanega vzroka, zato je bila v začetku januarja 2020 sprožena preiskava. Večino primerov so povezali z veleprodajno tržnico z morsko hrano Huanan, kjer prodajajo tudi žive divje živali, zato predvidevajo, da je virus zoonotičen – na človeka je preskočil z živali. Novoodkriti virus, ki je soroden netopirskim koronavirusom in SARS-koronavirusu, je dobil oznako SARS-CoV-2
Prvi znani okuženi, pri katerem so se pojavili simptomi, je zbolel 1. decembra 2019 in ni bil povezan s kasnejšim skupkom primerov. Od kasneje prepoznanega skupka sta imeli dve tretjini obolelih povezavo s tržnico. Kitajske oblasti so zaradi hitrega širjenja uvedle strogo karanteno za mesto Vuhan in jo kasneje razširile na 15 mest v provinci Hubej. Kasneje so bili sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja tudi v številnih drugih mestih, po oceni naj bi bilo bolj ali manj strogim omejitvam gibanja na javnih površinah podvrženo 760 milijonov ljudi ali več kot polovica kitajskega prebivalstva.
Konec februarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija poročala, da se je širjenje bolezni na Kitajskem upočasnilo, nenadoma pa se je epidemija začela hitro širiti v Italiji, Iranu in Južni Koreji. 26. februarja je število novih potrjenih primerov izven Kitajske prvič preseglo število znotraj Kitajske. 2. aprila 2020 je število uradno potrjenih primerov po svetu preseglo milijon, 15. aprila 2 milijona, 27. aprila 3 milijone (od tega milijon v ZDA), 8. maja 4 milijone, 21. maja 5 milijonov in 30. maja 6 milijonov.
Dežela
-
Burkina Faso
Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta. Leta 1984 je bil organiziran proti stotniku Thomasu Sankari neuspeli državni udar, v katerega je bila vpletena tudi CIA. Državo so nato preimenovali tako, da zdaj v jezikih mosi in diula, ki sta glavna domorodna jezika v državi, pomeni »Dežela pokončnih ljudi«. Burkina Faso na zahodu in severu meji na Mali, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Benin, na jugu na Togo in Gano, ter na jugozahodu na Slonokoščeno obalo. Glavno mesto je Ouagadougou, ki mu domačini, Burkinabé, pravijo »Waga«.
Po neodvisnosti od Francije leta 1960 se je država v 70. in 80. letih 20. stoletja soočala z vladno nestabilnostjo, ki so ji sledile večstrankarske volitve v zgodnjih 90. letih. Vsako leto se več tisoč kmetijskih delavcev odpravlja na jug na sezonsko delo v Slonokoščeno obalo in v Gano. -
Gabon
Gabon, uradno Gabonska republika, je obmorska država v zahodni Srednji Afriki, ki na severu meji na Ekvatorialno Gvinejo in Kamerun, na vzhodu in jugovzhodu na Republiko Kongo, na jugozahodu in zahodu pa na Južni Atlantski ocean.
Pred prihodom Evropejcev so ozemlje naseljevala bantujska ljudstva. Portugalski trgovci, za njimi pa še nizozemski, britanski in francoski trgovci, prispejo na to območje v 16. in 17. stoletju. Obala postane center trgovine s sužnji. -
Gana
Republika Gana je obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkino Faso, na vzhodu na Togo, na jugu na Gvinejski zaliv, ter na zahodu na Slonokoščeno obalo. Glavno mesto je Akra. Gana je z več kot 31 milijoni ljudi druga najbolj naseljena država v Zahodni Afriki, takoj za Nigerijo.
Ima približno 27 milijonov prebivalcev, ki pripadajo množici etničnih, jezikovnih in verskih skupin. Velika večina je kristjanov, pomembnejši delež imajo še muslimani, pet odstotkov pa pripada tradicionalnim afriškim religijam. -
Kamerun
Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.
-
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki. Na severu meji na Sredozemsko morje in Gibraltarsko ožino, na zahodu na Atlantski ocean, na vzhodu na Alžirijo, s katero ima zaprto mejo, ter na jugozahodu na Zahodno Saharo, katere del sta okupirala skupaj z Mavretanijo, tako da ima prek zasedbenega območja dostop tudi do Mavretanije.
Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA. -
Senegal
Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal. Na severu meji na Mavretanijo, na vzhodu na Mali, na jugu na Gvinejo in Gvinejo Bissau, na zahodu pa obkroža Gambijo in meji na Atlantski ocean.
* seznam suverenih držav -
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki. Na jugu leži ob Gvinejskem zalivu, po kopnem pa na zahodu meji na Liberijo in Gvinejo, na severu na Mali in Burkino Faso, ter na vzhodu na Gano.
* Narodni park Taï -
Togo
Togo, uradno Togovska republika, je majhna obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkino Faso, na vzhodu na Benin, na jugu na Beninski zaliv v Atlantskem oceanu ob katerem leži tudi glavno mesto Lomé, ter na zahodu na Gano.
* seznam suverenih držav -
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali. Nahaja se v regiji Magreb v severni Afriki in pokriva površino 165.000 kvadratnih kilometrov. Njen najsevernejši del, Cape Angela, je tudi najsevernejši del Afrike. Njeno glavno mesto je Tunis. Je najvzhodnejša in najmanjša med tremi atlaškimi državami (Maroko, Alžirija, Tunizija). Meji na Alžirijo (s svojo zahodno mejo), Libijo (s svojo vzhodno in južno mejo) in Sredozemsko morje (na severu in vzhodu). Štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. Ta območja so igrala pomembno vlogo že v antičnem času, iz česar posebno izstopa feničanska kolonija Kartagina, pa tudi kot skladovnica žita za kasnejše rimske koloniste. Ime Tunis naj bi izviralo iz berberskega jezika, pomenilo pa naj bi rtič. Leta 2017 je imela Tunizija 11,435 milijona prebivalcev.
Ob začetku pisane zgodovine je bila Tunizija naseljena z berberskimi plemeni. Obalo so v 10. stoletju pr. n. št. naselili Feničani. V 6. stoletju je svoj višek dosegla Kartagina, a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v vojnah z Rimom in tako to ozemlje postane ena od rimskih provinc. V 5. stoletju so se tu naselili Vandali, nakar so v 6. stoletju sem prišli še Bizantinci. Arabci so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje Aglabidov (9. stoletje) in Ziridov (od 972), berberskih naslednikov Fatimidov, je bilo posebej uspešno obdobje. -
Združena arabska republika
Združena arabska republika je država, ki je nastala z združitvijo Sirije in Egipta ter je obstajala v letih 1958–1961.
Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale komunističnega prevrata in so se obrnile na egiptovskega predsednika Naserja po pomoč. Zveza s prestolnico v Kairu je formalno nastala 1. februarja 1958. V Sirijo so prišli egiptovski vojaški in tehnični svetovalci in grožnja prevrata je bila kmalu odpravljena. Nova država se je glede oskrbe z orožjem, ironično, naslonila na Sovjetsko zvezo, ki je iskala zaveznike v hladni vojni. -
Bahrajn
Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država. Zahodno od nje leži Saudova Arabija, ki jo z Bahrajnom povezuje Nasip kralja Fahda (uradno odprt 25. novembra 1986), južno na drugi strani Bahrajnskega zaliva pa Katar.
-
Brunej
Sultanat Brunej je z nafto bogata država na otoku Borneo, v jugovzhodni Aziji. Država je sestavljena iz dveh ločenih delov, oba pa na severu mejita na Južno kitajsko morje, preostanek pa obkroža Malezija.
-
Butan
Butan ( or ; Dzongkha འབྲུག་ཡུལ Dru Ü, ʈʂɦu yː, uradno Kraljevina Butan, je mala gorska država v južni Aziji v himalajskem pogorju med Indijo na jugu, vzhodu, zahodu in Kitajsko na severu. Na zahodu jo ločuje od Nepála indijska zvezna država Sikim; proti jugu jo od Bangladeša ločujeta indijski zvezni državi Asam in Zahodna Bengalija. Največje butansko mesto, ki je tudi glavno mesto, je Thimphu.
Ime države, Druk Yul, pomeni '»dežela grmečega zmaja', saj za grom tam pravijo, da je zvok renčanja zmajev. Vodja države Kraljevine Butan se imenuje Druk Gjalpo (dzongkha: འབྲུག་རྒྱལ་པོ་ ), dobesedno druk - zmajski ali 'kralj Butana'. -
Hongkong
Hongkong (, Hong Kong kantončina: ), uradno Posebno administrativno območje Ljudske Republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske. Na območju velikosti 1.104 km² živi preko 7,4 milijona ljudi, s čimer je Hongkong eno najgosteje poseljenih območij na svetu.
Mesto je postalo britanska kolonija po prvi opijski vojni leta 1842. Leta 1997 je bilo ozemlje po predhodnem dogovoru predano Kitajski. Kot posebno administrativno območje ima Hongkong lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od kitajskega. Zaradi dolgotrajnega britanskega vliva in drugačnih vrednot se ima večina prebivalcev ozemlja za Hongkonžane in ne za Kitajce. Ozemlje je bilo sprva redko poseljeno, glavni dejavnosti pa sta bili kmetijstvo in ribištvo. Pod britansko oblastjo se je razvilo v enega največjih svetovnih finančnih centrov in pristanišč. Po ocenah naj bi bil Hongkong na desetem mestu po izvozu, na devetem po uvozu, na sedmem po obsegu trgovanja, hongkonški dolar pa se uvršča na trinajsto mesto med valutami, ki se najpogosteje uporabljajo. Hongkong ima največjo koncentracijo bogatašev ter enega najvišjih dohodkov na prebivalca, hkrati pa se mesto spopada z največjo dohodkovno neenakostjo. -
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn [al.ʔur.dunː]), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan. Na severu meji na Sirijo, na severovzhodu na Irak, na vzhodu in jugu na Saudovo Arabijo ter na zahodu na Izrael in zasedeni Zahodni breg reke Jordan, kjer meji tudi na Mrtvo morje. Na jugu ima država pri pristaniškem mestu Akaba v Akabskem zalivu 26 kilometrov obale ob Rdečem morju, vendar je drugače zaprta.
Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto Aman je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. -
Katar
Država Katar je obmorski emirat v Jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu. Katar na jugu meji na Saudovo Arabijo, na zahodu na Bahrajnski zaliv, v katerem ležijo Katarju najbližji bahrajnski otoki Hawar, ter na severu in na vzhodu na Perzijski zaliv. Katar je znan po skrajni obliki islama, ki se imenuje vahabizem.
Izjemno bogastvo, ki prihaja iz zalog zemeljskega plina, nafte in nepremičnin, omogoča državi velike gradbene projekte ter celotno obnovo države. -
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
-
Libanon
Libanonska republika ali Libanon je obmorska država na Bližnjem vzhodu, ki na zahodu meji na Sredozemsko morje, na severu in vzhodu na Sirijo, ter na jugu na Izrael. Libanon zahteva tudi vrnitev zemljišč južno od vasi Šeba, ki so del Golanske planote pod izraelsko zasedbo.
Država je dobila ime po pogorju Libanon, le to pa je ime dobilo po aramejski besedi laban, ki pomeni belo in se nanaša na s snegom prekrita gorska pobočja. Iz istega korena izvira tudi arabska beseda za jogurt. -
Makav
Makav tudi Macau ali Macao (kitajsko: 澳門; 澳门 ), uradno ime Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Makav, je posebno administrativno območje.
Makav je bil dolga stoletja portugalska kolonija, potem ko ga je kitajsko cesarstvo leta 1557, v času Mingove dinastije, dalo Portugalcem v najem kot trgovsko postojanko. Kljub portugalski zasedbi je ozemlje kolonije uradno spadalo pod kitajsko cesarstvo in upravo, šele leta 1887 so Portugalcem podelili trajno okupacijsko pravico. Makav je bil zadnja Portugalska in evropska kolonija na svetu, pod portugalsko upravo je ostal do leta 1999, ko je bilo ozemlje vrnjeno Kitajski. Ker je Makav posebno administrativno območje, sta vlada in uprava ozemlja ločena od preostale Kitajske. -
Maldivi
Republika Maldivi (tudi Divehi Raajeje) je država, ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od Indije oz. Šrilanke. Razprostirajo se v dolžini 840 km, v smeri poldnevnika, večji del v dveh vzporednih skupinah koralnih otokov, oddaljenih med seboj okrog 30 km. Naseljenih je samo 218 otokov s skupno površino 298 km².
Zaradi globalnih podnebnih sprememb se gladina oceana na območju države dviguje za 0,9 cm letno. Znanstveniki zaradi tega opozarjajo, da bo glede na višino otokov (ki v 80 % državnega ozemlja znaša približno 1 meter) v 100 letih to področje nenaseljivo. Tega se zavedajo tudi prebivalci, zato so Maldivi prva podpisnica Kjotskega sporazuma. Glavno mesto, Male je pred tsunamiji zaščiteno s 3 metre visokim obzidjem. -
Mezopotamija
Mezopotamija (iz starogrškega Μεσοποταμία [Mesopotamía] – dežela med rekama, medrečje, medvodje, arabsko بلاد الرافدين [bilād ar-rāfidayn], perzijsko میانرودان [miyān rodān], sirsko ܒܝܬ ܢܗܪܝܢ [Beth Nahrain] - hiša rek) je aluvijalna ravnina med rekama Evfrat in Tigris. Na ozemlju Mezopotamije so sedaj Irak, Kuvajt, severozahodni del Sirije, majhen del vzhodne Turčije in še manjši del jugozahodnega Irana.
V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva. -
Mongolija
Mongolija (Монгол улс, 30px) je azijska celinska država, ki na severu meji na Rusijo, na jugu, vzhodu in zahodu na Kitajsko, na zahodu pa se približa Kazahstanu le na nekaj kilometrov. Je druga največja država, ki nima morja, takoj za bližnjim Kazahstanom. V Ulan Batorju, glavnem mestu in tudi največjem mestu, živi okoli 45 % prebivalstva. Politični sistem Mongolije je parlamentarna republika. Približno 30 % prebivalstva je nomadov ali pol-nomadov. Prevladujoča vera v Mongoliji je tibetanski budizem. Islam je prevladujoča religija med etničnimi Kazahstanci. Približno 20 % prebivalstva živi z manj kot 1,25 € na dan.
Tisočletna zgodovina Mongolije se v glavnem deli na tri dele: -
Nepal
Nepál (nepalsko नेपाल Nepāl [ne'pal]), uradno Federativna demokratična republika Nepal (nepalsko सङ्घीय लोकतान्त्रिक गणतन्त्र नेपाल Saṅghīya Lokatāntrik Gaṇatantra Nepal), je celinska država v južni Aziji. V glavnem leži v Himalaji, vendar vključuje tudi dele indo-gangeške planote. Z ocenjeno populacijo 28,9 milijona je 42. največja država po prebivalstvu in 93. največja država po površini. Na severu meji s Kitajsko, na jugu in vzhodu z Indijo, na jugu in vzhodu z Bangladešem in z Butanom, ki ga loči od indijske države Sikim. Nepal ima raznoliko geografijo, vključno z rodovitnimi ravnicami, predalpskimi gozdnatimi griči in osem od deset najvišjih gora na svetu, vključno z Mount Everestom. Katmandu je glavno in največje mesto. Nepal je večetnični narod, pri čemer je nepalščina uradni jezik.
Ime Nepal je prvič zabeleženo v besedilih iz vedskega obdobja indijske podceline, obdobja v stari Indiji, ko je bil ustanovljen hinduizem, prevladujoča vera v državi. Sredi 1. tisočletja pred našim štetjem se je Gautama Buda, začetnik budizma, rodil v kraju Lumbini v južnem Nepálu. Deli severnega Nepala so se prepletali s kulturo Tibeta. Centralno razporejena Katmandujska dolina se prepleta s kulturo indo-arijcev in je bila sedež uspešne konfederacije Nevarcev, imenovane Nepalska mandala. V himalajski veji stare Svilne ceste so v dolini prevladovali trgovci. Svetovljanska regija je razvila posebno tradicionalno umetnost in arhitekturo. V 18. stoletju je kraljestvo Gorkha doseglo združitev Nepala. Rodbina Shah je ustanovila kraljevino Nepal in kasneje zavezništvo z britanskim imperijem v okviru rodbine Rajput Rana. Država ni bila nikoli kolonizirana, temveč je služila kot varovalna država med cesarsko Kitajsko in britansko Indijo. Parlamentarna demokracija je bila uvedena leta 1951, vendar so jo nepalski monarhi dvakrat prekinili leta 1960 in 2005. Nepalska državljanska vojna je v 1990-ih in zgodnjih 2000-ih pripeljala do razglasitve sekularne republike leta 2008, ki je končala zadnjo hindujsko monarhijo na svetu. -
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Oman na severozahodu meji na Združene arabske emirate, na zahodu na Saudovo Arabijo ter na jugozahodu na Jemen. Na jugu in vzhodu ima dolgo obalo ob Arabskem morju, na severovzhodu pa ob Omanskem zalivu.
Mejo po morju si Oman deli z Iranom in Pakistanom. Omanu pripadata še eksklavi Madha v Združenih arabskih emiratih in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju. -
Singapur
Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.
Je ena od štirih še obstoječih mestnih držav na svetu in najmanjša država v jugovzhodni Aziji. Mesto je nastalo iz trgovske postojanke Britanske vzhodnoindijske družbe, ki je bila pomembna strateška točka v trgovini z začimbami na poti proti Javi. Leta 1963 se je mesto osamosvojilo izpod Britanske oblasti in priključilo novonastali Maleziji, vendar je manj kot dve leti kasneje iz federacije izstopilo in 9. avgusta 1965 postalo samostojna republika. Danes je ena izmed najbogatejših držav na svetu. -
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國, poenostavljeno kitajsko: 中华民国; v zapisu pinjin: Zhōnghuá Mínguó, v Tongjong pinjinu: JhongHuá MínGuó) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 15 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja. -
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom.
Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev. Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov. -
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka, [ˌɕriːlaŋkaː]; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev. Najkrajša razdalja med Indijo (Kodiyakkarai) in Šrilanko (Munasal) je 54,8 km.
Zaradi svoje lege je otok predstavljal strateško pomorsko središče med južno in vzhodno Azijo od antike do sodobnega časa. Jug in območja okoli Anuradhapure so centri starodavnega budizma, medtem ko so severu in vzhodu hindujski tempeljski kompleksi. Danes je država multi-verska in multi-etnična država, v kateri so poleg budizma in hinduizma še krščanstvo in islam pomembni religiji. Singalci sestavljajo večino prebivalstva. Tamilci so največja manjšina. Druge etnične manjšine so Mavri, Malajci, Burgerji in šrilanški domorodci, Veda. -
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Κυπριακή Δημοκρατία, Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Ciper je tretji največji otok v Sredozemskem morju in eden najbolj priljubljenih turističnih krajev, saj ga vsako leto obišče čez 2,4 milijona turistov. Nekdanja britanska kolonija se je leta 1960 osamosvojila od Združenega kraljestva in leta 1961 postala članica Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Republika Ciper je razvita država, od 1. maja 2004 tudi članica Evropske unije. 1. januarja 2008 je kot svojo valuto uvedla evro. -
Jersey
Bailiwick of Jersey je otok ob obali Francije, ki spada pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva. Poleg samega otoka Jersey vključuje tudi nenaseljena otoka Minquiers in Ecréhous. Skupaj z Guernseyjem tvori skupino Kanalskih otokov.
Obramba vseh teh otokov je stvar Združenega kraljestva, vendar ti otoki niso njegov del, pač pa posebna last britanske Krone. Prav tako niso del Evropske unije. -
Dominikanska republika
Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola. Na zahodu meji s Haitijem.
Dominikanske republike ne smemo zamenjevati z drugo manjšo karibsko državo Dominiko. -
Honduras
Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi na severni Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini.
* seznam suverenih držav -
Kostarika
Republika Kostarika je obmorska država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Nikaragvo, na jugu na Panamo, na vzhodu na Karibsko morje, ter na zahodu na Severni Tihi ocean. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in demokracijo že več desetletij, država pa sploh nima vojske, le policijo.
Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda. -
Panama
Panama je najjužnejša obmorska država v Srednji Ameriki. Na vzhodu meji na Kolumbijo, na zahodu na Kostariko. Panama nadzoruje Panamski prekop, pomemben umetni prekop za ladijski promet med severnim Tihim oceanom, Karibskim morjem in Atlantikom.
Beseda panama v krajevni indijanščini pomeni »obilje metuljev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih vrst. -
Trinidad in Tobago
Republika Trinidad in Tobago je otoška država v južnem Karibskem morju, ob venezuelski obali. Sestavljata jo dva otoka - večji in bolj naseljeni Trinidad, ter manjši in precej redkeje naseljeni Tobago. Od Združenega kraljestva se je osamosvojil leta 1962, republika pa je bila proglašena 1976.
* seznam suverenih držav -
Gvajana
Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo. Glavno mesto Gvajane je Georgetown.
Gvajana se nahaja na severni obali Južne Amerike. Meji na tri države: Venezuelo na zahodu, Brazilijo na jugu ter Surinam na vzhodu. Celotna kopenska površina Gvajane meri 214.969 km2 od katerih je 196.849 km2 kopnega in 18.120 km2 vode. Gvajana meji na severu tudi na Atlantski ocean in ima 459 km obale. Ima tropsko podnebje. Sonce sije skozi vse leto, razen v dveh deževnih obdobjih (maj–avgust; september–januar). Temperature so večinoma visoke, vreme pa vlažno. Gvajana je 3. najmanjša država v Južni Ameriki ob Surinamu in Urugvaju. Ozemlje je v glavnem sestavljeno iz planot in velikih travnikov, na jugu je savana. Najvišja točka v Gvajani je Mount Roraima z 2.835 m. V Gvajani so nahajališča zlata, boksita in diamantov. Razširjen je tudi ribolov. -
Paragvaj
* Glej tudi Paragvaj (razločitev).
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino. Čeprav je ena od le dveh neobalnih držav v Južni Ameriki (druga je Bolivija), ima država obale, plaže in pristanišča na rekah Paragvaj in Parana, ki omogočajo izhod v Atlantski ocean po vodni poti Parana-Paragvaj.
