Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamske konference ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.
Na zahodu arabščino delimo na: Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fusha.
* klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
* moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...
V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.
Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:
* narečja Arabskega polotoka:
* narečje nadžd (Saudova Arabija)
* jemensko narečje
* zalivska narečja: zahodna obala Perzijskega zaliva in nekatere manjšine na vzhodni (iranski) strani
Na zahodu arabščino delimo na: Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fusha.
* klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
* moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...
V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.
Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:
* narečja Arabskega polotoka:
* narečje nadžd (Saudova Arabija)
* jemensko narečje
* zalivska narečja: zahodna obala Perzijskega zaliva in nekatere manjšine na vzhodni (iranski) strani
Dežela
-
Džibuti
-
Eritreja
* seznam suverenih držav -
Komori
Na območje Komorov so skozi stoletja vdirala različna ljudstva z obal Afrike, Perzijskega zaliva, Indonezije in Madagaskarja. Portugalski raziskovalci so obiskali otočje leta 1505. -
Libija
Libija s površino 1,8 milijona km2 velja za četrto največjo državo v Afriki, drugo največjo v arabskem svetu in 16. največjo državo na svetu. Največje in glavno mesto Tripoli se nahaja v zahodni Libiji in vsebuje več kot tri milijone od vseh sedmih milijonov prebivalcev. -
Maroko
Maroko je edina afriška država, ki trenutno ni članica Afriške unije. Je pa članica Arabske lige, Arab Maghreb unije, Organizacije islamske konference, skupine 77 in je glavna ne-NATO-va zaveznica ZDA. -
Mavretanija
-
Somalija
* seznam suverenih držav -
Sudan
Sudan je članica Arabske lige. Površje večinoma sestavljajo ravnice, ki jih prekinjajo gorske verige vulkanskega izvora; najvišja je Jebel Marra, ki se dviga do 3.000 m nadmorske višine. Največja reka je Nil, ki se prične v prestolnici Kartum z zlitjem Belega in Modrega Nila. -
Tanzanija
Ime Tanzanija je nastalo kot prirezana spojina imen dveh držav, ki sta se združili v državo: Tanganjike in Zanzibarja. Sestavljen je iz prvih treh črk imen obeh držav ("Tan" in "Zan") in pripone "ia", ki tvori Tanzanijo. -
Tunizija
Ob začetku pisane zgodovine je bila Tunizija naseljena z berberskimi plemeni. Obalo so v 10. stoletju pr. n. št. naselili Feničani. V 6. stoletju je svoj višek dosegla Kartagina, a je bila v 2. stoletju pr. n. št. premagana v vojnah z Rimom in tako to ozemlje postane ena od rimskih provinc. V 5. stoletju so se tu naselili Vandali, nakar so v 6. stoletju sem prišli še Bizantinci. Arabci so zasedli to področje v 7. stoletju; vladali so z uspehom, z raznimi berberskimi upori. Vladanje Aglabidov (9. stoletje) in Ziridov (od 972), berberskih naslednikov Fatimidov, je bilo posebej uspešno obdobje. -
Uganda
V 13. stoletju na tem področju nastane država Kitara, ki sčasoma nadzoruje tudi državi Ankole in Bugando. Konec 17. stoletja razpade na manjše državice Bunyoro, Karagwe in Toro. V 18. stoletju se osvobodi tudi Buganda, ki v 19. stoletju postane močna monarhija, povezana z arabskimi trgovci. -
Zahodna Sahara
Zahodna Sahara je od 1960. let, ko je bila še španska kolonija, na Seznamu nesamoupravnih ozemelj Združenih narodov. Po odhodu španskih kolonizatorjev leta 1976 je Zahodna Sahara proglasila samostojnost, ki je bila že naslednje dni oskrunjena z vpadom maroške vojske na severu ter mavretanske vojske na jugu. V maroški invaziji leta 1976 je bila pregnana večina Sahark in Saharcev v sosednjo Alžirijo, kjer še vedno živijo kot begunke in begunci. Saharke in Saharci, ki so ostali pod maroško okupacijo, doživljajo eno najhujših kršitev človekovih pravic na svetu. Nadzor nad njo si lastita tako Kraljevina Maroko kot tudi gibanje za neodvisnost Fronta Polisario (in vlada Demokratične arabske republike Sahare - DARS). -
Združena arabska republika
Do združitve je prišlo, ko so se sirske oblasti zbale komunističnega prevrata in so se obrnile na egiptovskega predsednika Naserja po pomoč. Zveza s prestolnico v Kairu je formalno nastala 1. februarja 1958. V Sirijo so prišli egiptovski vojaški in tehnični svetovalci in grožnja prevrata je bila kmalu odpravljena. Nova država se je glede oskrbe z orožjem, ironično, naslonila na Sovjetsko zvezo, ki je iskala zaveznike v hladni vojni. -
Čad
Na severu meji na Libijo, na vzhodu na Sudan, na jugu na Srednjeafriško republiko, na jugozahodu na Kamerun in Nigerijo in na zahodu na Niger. Zaradi oddaljenosti od morja in pretežno puščavskega podnebja ga občasno imenujejo »Mrtvo srce Afrike«. -
Bahrajn
-
Jemen
Zaradi zelo ugodne geografske lege in s tem povezanih življenjskih pogojev, so antični pisci deželo poimenovali Arabia felix - Srečna Arabija. Po arabskem izročilu naj bi beseda Jemen izšla iz besede Al-Yumn, v prevodu blaginja in sreča. Drugi pravijo, da Al Yaman izvira iz besede yamanan, kar naj bi pomenilo deželo, ki leži južno od Meke. In še tretji, ki pravijo, da ime dežele izhaja iz besede yumna - desna stran od Meke ali božje hiše Kaabe. -
Jordanija
Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto Aman je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. -
Katar
Izjemno bogastvo, ki prihaja iz zalog zemeljskega plina, nafte in nepremičnin, omogoča državi velike gradbene projekte ter celotno obnovo države. -
Kuvajt
-
Libanon
Država je dobila ime po pogorju Libanon, le to pa je ime dobilo po aramejski besedi laban, ki pomeni belo in se nanaša na s snegom prekrita gorska pobočja. Iz istega korena izvira tudi arabska beseda za jogurt. -
Mezopotamija
V Zahodnem svetu se zaradi bogate zgodovine nanjo gleda kot na zibelko civilizacije. V bakreni in bronasti dobi so bile na njenem ozemlju sumerska civilizacija ter Akadsko, Babilonsko in Asirsko kraljestvo. Vse države so bile na ozemlju sedanjega Iraka. V železni dobi sta tam nastali Novosirsko in Novobabilonsko cesarstvo. Domorodni Sumerci in Akadci (vključno z Asirci in Babilonci), so gospodovali v Mezopotamiji od začetka pisane zgodovine okoli leta 3100 pr. n. št. do ahemenidske osvojitve Babilona leta 539 pr. n. št.. Leta 332 pr. n. št. je Mezopotamijo zasedel Aleksander Veliki, po njegovi smrti pa je postala del grškega Selevkidskega cesarstva. -
Oman
Mejo po morju si Oman deli z Iranom in Pakistanom. Omanu pripadata še eksklavi Madha v Združenih arabskih emiratih in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju. -
Sirija
Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija. -
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain. Vsakemu emiratu vlada emir in emirji skupaj sestavljajo Zvezni vrhovni svet. V praksi je predsednik emir Abu Dabija, emir Dubaja pa je podpredsednik in ministrski predsednik. Leta 2013 je imela država 9,2 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 1,4 milijonov državljanov Emiratov, 7,8 milijonov pa izseljencev. Leta 2020 so imeli Združeni arabski emirati prebivalstvo okrog 9,9 milijonov.